Etiopijec Kelkile Gezahegn Woldaregay je zmagal v maratonu med atleti in je tekel drugi najboljši čas te proge doslej (2:07:29). Hitrejši od njega je bil lani le Etiopijec Sisay Lemma Kasaye (2:04:58).
Državna naslova sta na 42 km osvojila 38-letni nekdanji olimpijec Primož Kobe (2:29:53), skupno deveti, in 34-letna amaterska tekačica Saša Pisk (2:56:50), skupno 12. Neja Kršinar (1:16:23) in Mitja Krevs (1:09:08) sta bila prva v cilju na 21 km.
Jan Kokalj je z rekordom proge zmagal na 10 km (30:52) in slavil tretje leto zapored na tej razdalji. Med atletinjami je prav tako z rekordnim časom na tej razdalji prvo mesto osvojila Klara Lukan (33:23), letošnja mladinska evropska prvakinja. Lukanova je dosegla celo 16. izid med vsemi, tudi med atleti.
Kokalj je izboljšal prejšnji rekord, ki ga je Mitja Krevs dosegel leta 2011 (31:15), ter popravil tudi slovenski rekord na 10 km za cestne teke Krevsa iz letošnjega leta (31:13). Lukanova pa je popravila prejšnji najboljši čas ljubljanskega maratona Sonje Roman (33:32) iz leta 2015.
Po jutranjem hladu zaradi megle, ko so tekli le na 10 km, so bile pozneje za najdaljša teka temperature vse višje. Sredi dneva so nekoliko presegle za ta maraton rekordnih 20 stopinj Celzija, kot je bilo tudi napovedano. Vendar je imela zdravstvena služba veliko manj posredovanj od pričakovanj.
V zdravstvenem šotoru v cilju so morali oskrbeti nekaj nad 40 oseb, štiri so prepeljali v bolnišnico, dva zaradi lažjih poškodb, dva pa sta nekoliko izgubila misli zaradi dehidracije in so ju poslali na opazovanje.
Skupaj je bilo v dveh dneh 19.612 aktivnih udeležencev največje športno-rekreativne prireditve v državi. V soboto je bilo v tekih otrok ter osnovnošolcev in dijakov 7172 udeležencev, v nedeljo pa na 10, 21 in 42 km startalo 12.440 tekačev.
Proračun letošnjega maratona je 1,4 milijona evrov. Lani so ga krepko presegli, ko so morali plačati skupaj prek 1,6 milijona evrov, saj sta bila postavljena oba rekorda na 42 km, med atleti deseti vseh maratonskih prog na svetu.