Revija Reporter
Magazin

Ozadje burne in dolge predvolilne tekme za naslednika Janeza Kocijančiča in Bogdana Gabrovca na Olimpijskem komiteju Slovenije

STA
1 972

14. dec. 2022 15:42 Osveženo: 15:46 / 14. 12. 2022

Deli na:

Pokojna Janez in Andreja Kocijančič v družbi Milana Kučana

Bobo

Tomaž Barada, Franjo Bobinac in Janez Sodržnik se bodo v petek na skupščini Olimpijskega komiteja Slovenije potegovali za mesto tretjega predsednika nacionalnega olimpijskega gibanja po Janezu Kocijančiču in Bogdanu Gabrovcu. Po dolgi in tudi na trenutke ostri volilni tekmi, ki je trajala več kot leto dni, bodo izvolili tudi druge organe OKS.

Delegati bodo med drugim volili še tri podpredsednike ter izvršni odbor, OKS pa ima že pred petkovo skupščino četrto podpredsednico. Športniki so na to mesto že izvolili nekdanjo alpsko smučarko in predsednico sveta Fundacije za šport Katjo Koren Miklavec.

Za zmago kandidati potrebujejo večinsko podporo na volilni skupščini. To sestavlja 117 delegatov, predstavnikov različnih športnih zvez, volitve pa bodo tajne. Ob tem veljajo kvorumska pravila, ki dajejo olimpijskim športom vsaj 51 odstotkov glasov, delegatom lokalnih športnih zvez, zvez športa za vse in zamejskega športa pa tretjino glasov.

Prav zaradi tajnih volitev in zapletenih pravil so napovedi volilnega izida nehvaležne, četudi so na soočenju, ki ga je teden dni pred volitvami pripravila STA, vsi trije predsedniški kandidati zatrjevali, da imajo zagotovljeno dovolj široko podporo za izvolitev v prvem ali drugem krogu.

"Mislim, da bosta dva kroga, nihče ne bo zmagal v prvem. Vrstni red: jaz bom imel nekaj odstotnih točk prednosti, onadva pa bosta relativno blizu," je razplet napovedal Bobinac. "Sem optimist, da lahko zmagam v prvem krogu. Če ne bo tako, ne bo zmanjkalo veliko. Vrstni red za menoj pa bo Tomaž, Franjo," je bila ocena Sodržnika. "Nobene borbe še nisem izgubil, ne športne ne funkcionarske. Moja napoved: če ne bom imel v prvem krogu največjega števila podpornikov, si niti ne želim biti predsednik, ker imamo potem veliko ljudi, ki so mi segli v roko in lagali. Drugega v tej zgodbi za mano pa vidim Janeza," pa je dodal Barada.

Po odločitvi volilne komisije OKS bodo tokratne volitve še vedno potekale na volilnih lističih, kljub številnim pozivom po uvedbi elektronskega glasovanja, ki so jih izrekli člani izvršnega odbora OKS. Po zadnji seji tega organa pred slabim mesecem dni je zato Gabrovec nekoliko hudomušno dejal, da se zaradi nesodobnega glasovanja in zapletenih pravil "obeta zelo dolga skupščina, kosilo bo zagotovo na voljo, upam pa, da ne bo potrebna tudi večerja".

Nova pravila OKS, njihovo burno sprejemanje v dobrem letu dni je bilo že delno tudi kampanja za predsednika, so bila sprejeta 16. junija letos. "Zaradi relativno zapletenih volilnih pravil in upoštevanja strukturnih razmerij med posameznimi športi v organih OKS (olimpijski, neolimpijski, individualni, kolektivni ...), ženske kvote v organih OKS, starostne omejitve glede članstva v organih ter velikega števila volilnih upravičencev bo postopek izvedbe volitev zahteven, a upamo, da bo tako z vsebinskega kot časovnega vidika tekel tekoče," je o tem povedal Samo Košir, vodja pravne službe OKS.

Volilno skupščino sestavlja 117 delegatov, med temi 38 predstavnikov nacionalnih panožnih zvez olimpijskih športov. Glasovi predstavnikov olimpijskih športov morajo v skladu z listino Moka predstavljati najmanj 51 odstotkov glasov prisotnih članov skupščine, zato ima, če ta večina ni dosežena, vsak toliko dodatnih glasov, da je ta delež dosežen, če je prisotna več kot polovica teh predstavnikov.

Delegati olimpijskih športov imajo najmanj po dva glasova, prav tako imata po dva glasova olimpijca, ki ju je imenovala komisija športnikov, in dva nekdanja športnika olimpijca, ki ju je imenoval Klub slovenskih olimpijcev.

Člani skupščine so še predstavniki nacionalnih zvez, ki jih priznava Mednarodni olimpijski komite, teh je 24, in nacionalne zveze neolimpijskih športov, ki so včlanjeni v Generalno združenje mednarodnih športnih organizacij (GAISF), ki jih je 14.

V skupščini je še največ 30 predstavnikov lokalnih športnih zvez, šest predstavnikov zvez in združenj, od tega štirje predstavniki zvez, ki se pretežno ukvarjajo s športom za vse, predstavnik športnih zvez in združenj ter predstavnik zamejskega športa. Prej našteti morajo skupaj imeti tretjino glasov.

V skupščini so še individualni ustanovitelj OKS Miroslav Cerar, bil pa bi, če bi ga imeli, tudi član Moka iz Slovenije, ki je bil doslej le Stanko Bloudek.

Vsi trije kandidati so ocenili, da bi poenoteni lahko dosegli, da bi bil na naslednjem mandatu tudi Slovenec ponovno v Moku. A ob tem je iskanje volilnih glasov v zadnjem obdobju vodilo precej daleč od prej omenjene enotnosti. Kandidati so si tako izmenjali očitke o nešportnih pritiskih v času iskanja glasov na eni strani in poskusih diskreditacij, Bobinac in Sodržnik pa sta bila večkrat kritična tudi do v preteklosti izražene podpore Gabrovca Baradi in delovanju dela sekretariata OKS za njegovo izvolitev.

Veliko se je dogajalo tudi v ozadju na ravni panožnih zvez, kjer je v zadnjih tednih več zvez izvedlo skupščine. Med drugim je izstopalo dogajanje na Atletski zvezi Slovenije, kjer je nekdanji predsednik Roman Dobnikar konec oktobra nenadejano odstopil in je dobil po mesecu dni naslednika v Primožu Fegušu. Sodržnik je potezo Dobnikarja, ki je uradno odstopil zaradi "poslovnih izzivov", ocenil kot pritisk tekmecev, saj je bil na njegovi listi predviden za podpredsednika OKS.

Sodržnik je nato za podpredsedniško mesto predlagal Stanka Glažarja, podpredsednika Nogometne zveze Slovenije, preostala njegova podpredsedniška kandidata pa sta ostala Maja Pajek, prodekanja Fakultete za šport, in predsednik nadzornega odbora OKS Andraž Žurman.

V ekipi Barade so Miroslav Cerar ter kandidati za podpredsednike Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, Matej Planko, ki je doslej deloval v Planinski zvezi Slovenije, in gospodarstvenik Toni Balažič. V Bobinčevi ekipi pa so njegovi prvi pomočniki predsedniki treh zvez, smučarske Enzo Smrekar, odbojkarske Metod Ropret in konjeniške Polona Rifelj.

Vsebina dela je bila zato kar nekako v senci predvolilnega obdobja. Povečanje finančnih sredstev ter skrb za športnike in trenerje so prednostne naloge, ki čakajo slovenski šport v naslednjem obdobju, če želi zadržati ali celo povečati mednarodno uspešnost ter povečati delež prebivalcev, ki se ukvarjajo z rekreacijo. Omenjeno je sicer v programih vseh kandidatov za predsednika nacionalnega olimpijskega komiteja.