Matjaž Gregorič, asistent z doktoratom na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), je s soavtorji raziskoval spolno vedenje Darwinovega drevesnega pajka (Caerostris darwini), velikostno dimorfne vrste z Madagaskarja, pri kateri so samice nekajkrat večje in težje od samcev.
Avtorji so pri C. darwini odkrili bogat nabor spolnih vedenj, ki predvidljivo vključuje spolni kanibalizem in iznakaženje spolovil. Presenetljivo so odkrili tudi, da se samci te vrste med parjenjem rutinsko slinijo v samičina spolovila.
"Videti je, da je oralni spolni kontakt pri tej vrsti obvezen del spolnega vedenja, saj so ga samci izvajali pred, med in po parjenju, tudi do stokrat pri posameznem parjenju," je po navedbah ZRC SAZU dejal Gregorič, ki je vodil terensko in laboratorijsko delo za to raziskavo.
Matjaž Kuntner, soavtor članka in predstojnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, je nedavno odkril in opisal vrsto C. darwini, ko je s soavtorji ugotovil, da prav ta vrsta izdeluje največje mreže in najmočnejše predivo. Tokratno zanimivo odkritje zdaj biologiji Darwinovega drevesnega pajka dodaja še nenavadno spolno vedenje.
Oralni spolni kontakt je v živalskem svetu redek pojav, z izjemo sesalcev, kjer so felatiu podobna vedenja prisotna pri makakih, lemurjih, bonobih, hijenah, gepardih, levih, delfinih in netopirjih. Kunilingusu podobna vedenja, kot je na primer vedenje, opisano pri tej vrsti pajka, pa so precej redkejša.
Gregorič in soavtorji menijo, da oralni spolni kontakt pri vrsti C. darwini predstavlja samčev mehanizem za povečanje možnosti oploditve samičinih jajc. To vedenje je morda sporočanje kakovosti samici in oz. ali ustvarja kemijsko okolje, ki daje prednost spermijem določenega samca pred tistimi drugih samcev, so še navedli znanstveniki.