Obrazi podjetništva: Mizarstvo Hrovat

Ob 4.45 zjutraj ga zbudi budilka, ki potem še pol ure prestavlja, v smehu prizna. Ob šestih je v pisarni. Proizvodnja se začne ob šestih, delo v pisarni ob osmih. Jutranji čas, ko je vse bolj mirno, izkoristi za delo, takrat je najbolj produktiven. »Pri nas se vedno nekaj dogaja, ura mine hitro, kar nenadoma je že štiri popoldne, ko zaključim z delom. Popoldan se rad sprehodim, spat pa grem že zelo zgodaj, ob dvajsetih. Spanja nikoli ne režem. Doma z dekletom Vesno, ki je učiteljica, nimava televizije, zvečer bereva knjigo ali meditirava, da se umiriva. In potem je na vrsti nov dan. Tudi interneta nimava ne službenega računalnika. Dom je prostor za počitek in umiritev, saj je dan v službi vedno tako pester, poln akcije.«

Jaka je že tretja generacija družinske zgodbe o uspehu Mizarstva Hrovat, leta 1964 so njegovemu dedku Francu izdali obrtno dovoljenje za opravljanje mizarskih del pod imenom Mizarstvo Hrovat Franc. In takrat se je začelo ...

Franc je stavbno ter sobno pohištvo začel izdelovati kar na dvorišču rojstne domačije, z močno voljo in trdim delom si je lahko kupil prvi skobeljni stroj. Enajst let kasneje je kupil prostore nekdanje kleparske delavnice, kjer družinsko podjetje posluje še danes. Z izdelovanjem visokokakovostnih letev iz masivnega lesa je podjetje postalo zanesljiv dobavitelj večjim proizvodnim obratom v pohištveni, avtomobilski, prehrambni industriji, hkrati pa je Franc začel razvijati lastne izdelke, kot so na primer opažne letve in vrtno pohištvo. Vse to je zadostovalo, da je delavnico temeljito prenovil in posodobil strojni park.

Po upokojitvi je družinsko tradicijo prevzel njegov sin Marko, Jakov oče, in v naslednjih letih popolnoma preuredi prodajni program. Podjetje je sčasoma začelo razvijati celovite rešitve za opremo vrta in okolice ter si z inovativnimi projekti gradilo zaupanje strank. Danes ekipo sestavlja 23 sodelavcev, ki se uspešno spopadajo z vsakdanjimi izzivi in določajo prihodnost podjetja.

OBRAZE PODJETNIŠTVA PODPIRA:

Pot začrtana

 »Z očetom delava skupaj od leta 2012. Prišel sem v podjetje z veliko vizijo, da bomo rasli in se razvijali. Bil sem mlad in neumen, a bilo je prav tako. V podjetništvu sem od šestnajstega leta. V srednji šoli na gimnaziji v Kamniku so me veselili motorji. To mi je bil hobi, in prišel sem na idejo, da bi prodajal nadomestne dele. Oče me je pri tem podprl. Dal mi je 500 evrov, prav dobro se spomnim. Kupi si neko zalogo in iz tega potem nekaj naredi, mi je rekel. Odprl sem spletno trgovino skuterist.si in jo kombiniral s srednjo šolo.

Podjetništvo me je potegnilo, takoj sem vedel, da je to moja pot. Bilo mi je nedojemljivo, da nekdo pri mojih letih še ne ve, kaj bo počel v življenju. Nisem poznal tega občutka. Takrat sem spoznal, kakšno srečo imam, da je moja pot začrtana. Bil sem pogumen, starši pa me niso ovirali. Spletno trgovino sem imel pet let in se razširil tudi na Hrvaško.

»CO2, ki ga proizvede naše podjetje, v celoti kompenziramo z zasaditvijo dreves nasprotno enake vrednosti. Posadimo toliko dreves, kot jih posekamo za realizacijo vašega projekta. Posledično je tudi vaš izdelek CO2 nevtralen.«

Ko sem prišel do točke, ali vzamem kredit in naredim velik preskok naprej ali pa zgodbo zaključim, sva se  z očetom zmenila, da bi lahko skupaj delala, zato spletno trgovino sem prodal konkurenci. Ko sem se pridružil domačemu podjetju, sem imel velik zagon in bil samozavesten prav zaradi potrditve, da nekaj zmorem. Naslednja leta so me zelo definirala, v podjetništvu sem naredil tudi nekaj napak, veliko sem se naučil in z leta v leto smo rasli. Sedaj sem star 31 let in sem v podjetju že deset let.«

 Še vedno ostaja strasten motorist. Nikoli ne divja. Skupaj z dekletom gojita veliko veselje do potovanj. In ne le onadva, tudi oče in mama sta oba motorista, pove sogovornik. »Imam tip motorja enduro, na katerega lahko naloživa z dekletom prtljago in se zapeljeva po brezpotju. Tudi  z manjšim kombijem potujeva veliko. Notri imava posteljo, vodo, kuhalnik, hladilnik – in sva srečna. Bila sva že v Maroku vse do Sahare, na Kreti pa so naju navdušile divje plaže.«

Tretja generacija

»Stari oče je začel leta 1964. Takrat smo delali priložnostne lesene stvari, nekaj stavbnega pohištva, potem smo bili znani po tem, da smo oblali smrekove 'dilce' in jih prodajali za ograje, napušče, mize, klopi. Oče je podjetje prevzel leta 1997 in tudi bil zagnan podjetnik, a zmanjkalo mu je časa, da bi naredil preboj naprej. To je bil tudi eden izmed razlogov, da sem se pridružil družinskemu podjetju. Trije delavci so bili v proizvodnji, on v prodaji in teta v računovodstvu.

Takrat se je začela gradbena kriza, ravno smo vstopali v segment zunanjih ureditev, ograje, terase, lesene fasade, ki so zaživele od leta 2005 naprej. Oče je zunanjo ureditev toliko postavil, da smo bili vidni tudi na spletu, a potem je gradbena kriza naredila svoje. Domine so se podrle. Stare naveze in posli so odpadli, treba je bilo začeti iz nič.«

Kako so preživeli hude čase? »Res je bilo kar hudo takrat, a takšne situacije te prisilijo k razmišljanju, k napredku. Ko sem se leta 2012 pridružil podjetju, smo bili že pozicionirani kot prodajalci lesene zunanje opreme, ljudje so nas poznali po kvaliteti opravljenega dela. Potem si je oče zamislil hiško  cubie. Videl jo je kot priložnost. Zaželel si je narediti prototip moderne hiške z ravno streho. Prvo sva ob sobotah 'šraufala' v delavnici. Ko sva jo končala, sva jo dala na splet in jo prodala. Hiška še danes stoji, lansko jesen sem jo šel pogledat,« z žarom v očeh pove Jaka.

Dreves ne samo žagajo, jih tudi sadijo

»Očeta sem razbremenil v prodaji, in tako je bilo več časa za razvoj. Imam tudi mlajšega brata Miho. Z njim in ekipo smo začeli  zelo zanimiv projekt Treecelet, s katerim širimo zgodbo o sajenju dreves globalno. Treecelet je zapestnica, ki sadi drevesa. S prodajo ene zapestnice posadimo tri drevesa. Projekt smo začeli v Mizarstvu. Z Domnom Pokornom, vodjo marketinga, sva bila na seminarju o tem, kako lahko vračamo naravi, in prišla na idejo, da poskusimo saditi drevesa, če jih že sekamo. Nisva vedela, kako bi idejo realizirala, v Sloveniji so možnosti zelo omejene.

Potem sem pobrskal po spletu, našla sva organizacijo v Indoneziji, ki lahko v tvojem imenu posadi drevesa. Izračunali smo, koliko dreves posekamo, ogljični odtis, koliko elektrike porabimo etc. In smo kompenzirali. Pridružil se nama je tudi brat Miha – in nastala je zapestnica, orodje za prenos sporočila. Naredili smo velik bum leta 2019 tako v Sloveniji kot v Evropi. Do sedaj smo prodali več 200.000 zapestnic v približno štiridesetih državah in posadili 750.000 dreves. Na projekt smo zelo ponosni, vodi pa ga brat.

Delamo tisto, kar najbolj znamo. Komuniciramo zgodbo preko socialnih omrežij v svet. Ljudje v razvitem svetu imajo to možnost in si tudi želijo pomagati. Kupijo zapestnico predvsem za darila drugim. Smo most med razvitim svetom in svetom, kjer so drevesa nujno potrebna za preživetje. To so lokacije v Indoneziji, na Madagaskarju, nekoliko sadimo tudi v Braziliji. V Tanzanijo gremo vsako leto sadit drevesa, oktobra smo bili zadnjič tam. Projekt je naša velika strast. Ko smo začeli, niti nismo vedeli, v kaj smo ugriznili. Šele čez čas smo se zavedali uspeha. CO2, ki ga proizvede naše podjetje, v celoti kompenziramo z zasaditvijo dreves nasprotno enake vrednosti.« Vsi so torej zelo inovativni. »Ja, z bratom sva se zagotovo to naučila od očeta.«

Vse se vrti okoli hišk

Jaka sedaj formalno vodi podjetje, oče je v prodaji. Gradi na kulturi in delovnih procesih. Pozna vse oddelke. Oče pozna tehniko in prodajo. »Podjetje združuje več segmentov od prodaje, marketinga, projektiranja do proizvodnje. V proizvodnji sestavljamo hiške. Vse se vrti okoli hišk. Naša vizija je, da postanemo sinonim za najbolj dovršeno hiško. Poslanstvo je, da poskrbimo za kvalitetno bivanje v sožitju z naravo.«

Kako je videti vrtna hiška, vprašam. »Konstrukcija je kovinska, les sibirski macesen. Imamo več tipov fasad od klasičnega ometa, kompaktne plošče do pločevinaste fasade. Tukaj sledimo trendom v arhitekturi. Imamo tudi segment izoliranih vrtnih hišk, ki so narejene iz lesene smrekove konstrukcije, z naravno izolacijo. Zunaj pa so narejene iz macesnovega lesa. Izolirane hiške so primerne za pisarno, vrtno sobo, za kvalitetno preživljanje prostega časa, na vrtu ali kot manjša počitniška hiša.«

Kolikšna je cena takšne hiške, si jo lahko privoščimo? »Cene so različne in se gibljejo od 20 do 40 tisoč evrov. Odvisno od opreme, izbranih materialov, detajlov.« Torej nimajo le ene tipske vrtne hiške? »Ker smo v višjem cenovnem razredu, so vrtne hiške vedno narejene individualno, po željah naših strank, saj imamo med vrednotami podjetja tudi kakovost. V Sloveniji lahko preživiš le, če daješ prednost kakovosti. Z masovnimi proizvodi si predrag. In to avtomatično vodi v personalizacijo. Naredimo po meri. Procese smo standardizirali, tako da naredimo hiško po meri, a še vedno serijsko. Vedno imamo pri vrtnih hiškah enaka vrata, okna, streho, prilagajamo pa dimenzije, materiale in postavitev.«

Nova kolekcija lesenih vrtnih hišk cubie ponuja celoten komfort s prilagodljivostjo in vsestranskostjo. Takšen pristop ima številne prednosti pred klasično gradnjo vrtnih objektov, saj vrtno hiško enostavno z dvigalom postavijo na želeno lokacijo.

Kakšen je odziv? »Po vrtnih hiškah smo v Sloveniji zelo dobro prepoznavni, to lahko rečem. Iščem poti za prodajo v tujini, v Avstriji, Nemčiji in Švici. Imamo dva distributerja v Švici, enega v Nemčiji in tam vidim še veliko priložnost. A v tujini se je težko pozicionirati, ker je konkurence veliko, si tujec in še majhni smo.« Nova kolekcija lesenih vrtnih hišk cubie ponuja celoten komfort s prilagodljivostjo in vsestranskostjo. Takšen pristop ima številne prednosti pred klasično gradnjo vrtnih objektov, saj vrtno hiško enostavno z dvigalom postavijo na želeno mesto.

»Vrtne hiške običajno merijo od deset do petnajst kvadratnih metrov, izolirane od petnajst do petdeset. Pri dizajnu sledimo zadnjim trendom moderne arhitekture, saj vemo, da le s sobivanjem vrta in hiše dobimo celoto. Prav tako vrtne hiške konstantno nadgrajujemo in dodajmo nove modele. Posledično smo razvili vrtne hiške cubie s savno, letno kuhinjo, vrtne sobe ipd. S tem krijemo širši spekter potreb in poskrbimo, da lahko vsak dobi svojo vrtno hiško iz sanj.«

Pravi vizionarji

Leta 2015 predstavijo prvi globalno usmerjeni projekt pod blagovno znamko Glamping Solutions. Celovite rešitve za načrtovanje in izvedbo destinacij glamuroznega kampiranja so predstavili na sejmu Salon Sett v Montpellieru v Franciji, kjer so se pozitivno odzivali. Jasna vizija, energičnost, zanesljiva ekipa in usmerjenost k rezultatom so njihove največje prednosti. Neprestano pridobivajo nova znanja, odprti so za spremembe, sprejemajo najnovejšo tehnologijo in gradijo na medsebojnem zaupanju.

»Naša vizija, naslednji korak v razvoju podjetja je, da stopimo v segment stanovanjske gradnje, in sicer z manjšimi stanovanjskimi hiškami. Da na trgu ponudimo rešitev za vse ljudi, ki se zavedajo, da v življenju ne potrebujejo veliko, da so srečni. Da jim je ljubše živeti v naravi kot bloku v mestu za primerljivo ceno.

Zato razvijamo stanovanjsko hišo cubie, veliko od 30 do 60 kvadratnih metro in kubusne oblike. V celoti jo naredimo tukaj pri nas v mizarstvu, posameznik jo lahko enostavno kupi kot v konfiguratorju za avto. Rekel bi personalizirano, a z enostavnim nakupom. Računamo, da bi takšna hiška skupaj s parcelo stala približno enako kot nakup stanovanja v Ljubljani. S tem da si v naravi, imaš svoj vrt, mir, zraven travnik, na primer za meditacijo.

Vedno več ljudi se zaveda, da za srečo ne potrebujejo zunanje potrditve, da potrbujejo le svoj dom, ki ga negujejo. Če v stanovanjskih blokih živijo štiričlanske družine, zakaj ne bi raje živele v naravi, zraven pa imajo še svoj vrt. To vizijo razvijamo trenutno s švicarskim podjetjem, kaže nam dobro in počasi bomo prišli do končnega izdelka. Čez pet let si želim, da podjetje postane najboljše v segmentu stanovanjskih enot za sodobne ljudi.«

Parcele že imajo? »Mi ne, računam, da jih imajo drugi.« Ne gre za to, da bi naredili vzorčno naselje petih hišk s skupnim prostorom za druženje, pralnico. »No, to je res naš prvi projekt, ki ga bomo, kot kaže, delali v Švici. Naš partner zamisel prodaja končnim kupcem in hkrati tudi sam investira v takšno naselje. Če bo šlo vse po načrtu, bomo štiri enote naredili pozimi in postavili vzorčno naselje s štirimi parcelami in hiškami, v sredini bo skupni prostor za savno in prostor za druženje. 1500 kvadratnih metrov je trenutno idejna zasnova za štiri enote. Sam vidim to kot sodobno obliko hipijevskega  življenja, samo v enaindvajsetem stoletju,« se zasmeje.

»Nekakšno sobivanje ljudi z enakimi vrednotami, ljudi, ki niso obsedeni s kapitalizmom, pa hkrati želijo kvalitetno življenje brez kompromisov glede bivanja. Kar pomeni, hiša je še vedno narejena po pasivnem standardu, samo da je manjša, z zasnovo, kot da je del narave. Veliko je steklenih in lesenih površin, zunaj pa je terasa. Hiška obsega dnevno sobo, kopalnico, spalnico, konec koncev je spalnica lahko otroška soba, starša pa spita na kavču, ki se raztegne. Hiška je primerna tudi za upokojence, za katere je hiša, v kateri živijo, prevelika.« Res so pravi vizionarji, pohvalim zamisel.

Vizija podjetja je razširiti poslovanje v segment stanovanjske gradnje, in sicer z manjšimi stanovanjskimi hiškami.

»Samo realizacija nas je nagajala prva leta,« se simpatično zasmeje sogovornik. Zakaj Švica, me zanima. »V tem primeru nisem bil tisti, ki je naredil prvi kontakt. Dejansko sva bila dva človeka z isto vizijo iz drugega okolja. Našla sva se na linkedinu, on ima denar, jaz tehnologijo. Sanje dobivajo obliko, a trenutno kraljujemo v segmentu vrtnih hišk.« Kako je z gradbenim dovoljenjem, je potrebno?

»Čim je hiška bivalna, je potrebno gradbeno dovoljenje. Tukaj ni bližnjic. Če pa stoji na vrtu kot vrtna soba, pa je potrebna samo priglasitev del. Naše vrtne ute niso večje kot 20 kvadratnih metrov, niso namenjene bivanju, zato jih štejemo pod enostavne objekte. Za postavitev ne potrebujete gradbenega dovoljenja. Pri postavitvi vrtne ute je treba upoštevati le 3. a člen ZGO-1, ki določa, da se enostavni objekti ne smejo postavljati, če so v nasprotju s prostorskim aktom.«