To je srce Dolenjske, kjer tradicija ni le beseda ampak način življenja. Dušan Krštinc, župan občine Straža, nas sprejme z umirjenostjo človeka, ki svojo občino pozna do zadnjega kotička. 

Občina Straža s svojimi 29 kvadratnimi kilometri površine resda sodi med manjše slovenske občine, a njeni dosežki v zadnjih letih so vse prej kot majhni. Župan Krštinc, ki je bil med tistimi, ki so orali ledino ob ustanovitvi samostojne občine, danes zre na prehojeno pot s ponosom.

»Razlika med letom 2006 in danes je kot noč in dan,« pravi. Takrat so bili kot krajevna skupnost pod okriljem skupne novomeške občine investicijsko podhranjeni. Danes je Straža že 20 let samostojna občina, ki sama narekuje ritem razvoja.

Ob prihodu v Stražo najprej opazimo urejene zidanice na Straškem hribu. Videti je, da tradicija tu še vedno živi. Je Straža še vedno vinogradniški kraj?

Pri nas niso doma »veliki« vinarji, ampak srčni ljubitelji vina. Večina ima zasajenih nekaj sto trt, od 300 do 500 trt – ravno prav za lastno uporabo in kakšen liter za darilo prijateljem.

Prevladuje seveda cviček, pridelujemo pa tudi vrhunsko modro frankinjo, laški rizling in druga vina, za katera naši pridelovalci in vinarji redno pobirajo nagrade na ocenjevanjih vin.

Pohvalimo se lahko z dobro organiziranim društvom vinogradnikov Straža, ki ima svoj vinogradniški dom, ki je postal stičišče druženja in ohranjanja tradicije; občina je v ta namen obnovila nekdanji gasilski dom podjetja Novoles in mu vdihnila novo življenje.

Če pogledamo stran od zidanic – koliko je v Straži še »pravih« kmetov, ki živijo izključno od zemlje?

Imamo okrog 20 večjih kmetov. Večinoma gre za živinorejce, med njimi so tudi največji proizvajalci mleka v državi. Zanimivo pa je, da smo v Straži kmetje tudi tisti, ki imamo običajne službe. Sam z ženo in družinskimi člani popoldne obdelujem osem hektarjev zemlje.

Od tega na približno treh hektarjih pridelujemo solato, paradižnik, papriko, zelje, kumarice in krompir. Vsakršno obdelovanje zemlje je za mnoge, tudi zame, način sprostitve in stika z naravo. Kot župan in kmet tudi lažje razumem težave kmetijske pridelave.

Večina občanov Straže je vezana na Novo mesto?

Tako je. V občini nas je okoli štiri tisoč, od tega jih veliko dela v Adrii, Revozu in Krki, seveda jih je precej tudi v državnih ustanovah. V Straži smo bili nekoč znani po Novolesu, zgodovinsko pa sploh po gozdarski industriji in tudi Gozdno gospodarstvo je imelo enoto v Straži. 

Primož Lavre

Da smo bili močno povezani z lesnopredelovalno industrijo, ni naključje, saj med 55 in 60 odstotki površine občine Straža obsega gozd.

Med večjimi in uspešnimi lesnopredelovalnimi podjetji so danes Solis, pa Mizarstvo Florjančič, na pogorišču nekdanjega podjetja Ekosistemi v Zalogu pa je zraslo podjetje Bravia Mobil, ki proizvaja vrhunske avtodome.

Naš cilj je biti občina, ki ponuja prostor za razvoj obrti in malega gospodarstva. V gospodarski coni Zalog imamo še nekaj prostora za potencialne vlagatelje, prav tako je nekaj prostora še na območju nekdanjega Novolesa.

Pred 20 leti je Straža postala samostojna občina. Je bila to prava poteza?

Razlika je kot noč in dan. Občina Straža je začela delovati 1. januarja 2007, pred tem smo bili del novomeške občine, kjer se v takratno krajevno skupnost Straža ni kaj dosti vlagalo. Bili smo podhranjeni in to je bil eden glavnih razlogov, da smo se odločili za ustanovitev svoje občine.

Pred menoj je bil dva mandata župan Alojz Knafelj, jaz sem bil direktor občinske uprave, zdaj pa sem župan že tretji mandat. V tem obdobju smo dejansko obnovili vse javne objekte, kulturni dom je denimo doživel celovito rekonstrukcijo, potem zdravstveni dom, osnovna šola, mladinski domovi, dom Partizana.

Veliko se je vlagalo v javno infrastrukturo, tako da je na vodovod priključeno dejansko sto odstotkov občine z izjemo vinogradniških območij. Na javno kanalizacijsko omrežje je priključenih 95 ali 96 odstotkov objektov znotraj aglomeracij, kjer imamo tudi svojo čistilno napravo, izven aglomeracij pa subvencioniramo postavitev malih čistilnih naprav.

Ves čas imamo nove projekte, ko je nekaj staro od 25 do 30 let, se obnavlja, ravno minuli teden smo denimo dobili gradbeno dovoljenje za obnovo primarnega vodovoda od Straže do črpališča Devetak. Ker imamo tudi lastno črpališče, ki je rezervno črpališče vodarne Jezero, bomo šli v celovito obnovo. Gre za vodni vir, ki bi lahko zagotavljal vodo za celotno občino, tako velik pretok ima.

Kaj so največji dosežki vašega županovanja?

Čeprav so veliki projekti tisti, ki se vidijo od daleč, so za naše občane pogosto najpomembnejši tisti mali premiki. Največji dosežek je dejstvo, da smo Stražo naredili prijazno za vsakogar. Ponosni smo na prebojne investicije, ki postavljajo temelje za prihodnje generacije.

Trenutno poteka največja investicija v zgodovini občine Straža, to je gradnja novega 12-oddelčnega vrtca pri Osnovni šoli Vavta vas, ki nas bo stal okoli sedem milijonov evrov. Vrtec bo končan aprila prihodnje leto.

To ni le stavba, ampak zaveza našim mladim družinam. Poleg tega smo v tem mandatu v celoti posodobili javno infrastrukturo. Nekomu veliko pomeni že, če preplastimo 200 metrov ceste.

Primož Lavre

Za boljšo prometno varnost smo zgradili ali prenovili ogromno površin za pešce, pločnikov, kolesarskih povezav, dva mostova. Tisti pri Osnovni šoli Vavta vas je bistvu čisto nov. Ob tem smo dobili še nov most v naselju Loke, ki je zgrajen na mestu starega mostu in je namenjen tudi prometu.

Kakšna pa je demografska slika občine?

Zelo počasi se dvigamo. Na začetku smo imeli okoli 3600, zdaj imamo štiri tisoč prebivalcev. Z občinskim prostorskim načrtom poskrbimo, da so zazidalne površine za tiste, ki želijo graditi nove domove, znotraj naselij.

Sicer imamo zdaj dva sprejeta OPPN-ja za pozidavo v naselju Dolenja Straža za 18 individualnih hiš in v naselju Potok (Volavče) za šest, pripravljamo pa še enega, če bomo uredili lastništvo.

Množičnega priseljevanja nimamo, tako da opažamo, da je veliko starejših. Sam kot župan obiskujem občane, ki dopolnijo 90 let, štirikrat letno priredimo tudi srečanje za starejše, svoje dogodke zanje organizirata tudi Karitas in Rdeči križ. Imamo zelo aktivno društvo upokojencev, ki organizira številne dogodke za upokojence, od srečanj, športnih iger do izletov.

Tudi Karitas in Rdeči križ obiskujeta upokojence in jim prinašata pakete. Povezali smo se z Lions klubom Novo mesto in se pridružili njihovemu projektu donirane hrane, ki jo delijo na točki v Vavti vasi. Pohvalimo se lahko s številnimi prostovoljci, še posebej sta dobro organizirani gasilski društvi Vavta vas in Dolenja Straža, ki priskočita na pomoč našim občanom ob naravnih in drugih nesrečah.

Kaj pa turizem? Reka Krka je biser, a se zdi, da ostaja neizkoriščen.

To je naš največji izziv. Imamo krasne sprehajalne poti in kolesarske povezave, a primanjkuje prenočišč. Ljudje v Straži imajo dobre službe in nizko brezposelnost, zato se težje odločajo za vlaganje v turizem. Želeli bi si več zidanic, ki bi jih tržili lastniki, za zdaj imamo samo eno zidanico nad Stražo in eno v vinorodnem okolišu Ljuben.

Imeli smo več poskusov, iskali smo primeren prostor za kamp ob Krki v Zalogu, vendar se občina sama ne more ukvarjati še s tem. Naša velika želja je, da bi v obnovljenem Dularjevem mlinu zaživeli fotografski in likovni ateljeji ter večnamenski prostor.

Na Kolpi imajo res ogromno kampov in izposoj čolnov, na Krki pa, če izvzamemo zdravilišče Dolenjske Toplice, turizma ni.

Za turistični utrip poskrbijo tudi številni zanimivi dogodki. Prvi večji vsakoletni dogodek v občini je straška salamiada, kjer organizacijsko podpiramo turistično društvo, v poletnem času so odmevni Dolenjski dnevi na Krki z različnimi prireditvami, koncerti, tudi spustom po Krki od Soteske do Zaloga. V septembru pa imamo našo osrednjo turistično prireditev Straška jesen, letošnja bo že 40. po vrsti.

Primož Lavre

Vsako leto na tej prireditvi povežemo generacije in damo poudarek na ohranjanju kulturne in etnološke dediščine naših krajev, ko na vozovih in stojnicah prikažemo zanimive zgodbe in navade ljudi.

Med odmevnejšimi dogodki v naši občini so še Teden mobilnosti, obeležimo Teden otroka, v sodelovanju s kolesarskim klubom Novo mesto prirejamo kolesarsko dirko po občini Straža, vselej je dobro obiskana golažijada, Martinov pohod, seveda tudi prihod Dedka Mraza, ki je največje veselje za otroke, zraven pa se odvija še božično-novoletni sejem. Ljudje potrebujejo tako druženje in je prav, da ga spodbujamo.

Koliko pa sodelujete s sosednjimi občinami?

Uspešno in zgledno sodelujemo z vsemi sosednjimi občinami, največ sodelovanja pa beležimo z Mestno občino Novo mesto. Z njo smo, skupaj s še štirimi občinami, sodelovali pri projektu hidravlične izboljšave vodovodnega omrežja na Dolenjskem, pridružili smo se tudi novomeškemu projektu izposoje koles GoNM.

V Straži imamo že dve postaji, v načrtu pa je še ena. Kot opažamo, izposoje koles ni toliko, kot bi si želeli, ampak če bo nafta prišla na dva evra in pol za liter, verjamem, da se bo marsikdo raje odločil za vožnjo s kolesom namesto z avtomobilom. Urejena je kolesarska povezava do Novega mesta, sicer pa imamo še skupna podjetja in zavode, kjer nas osem dolenjskih občin medsebojno vzorno sodeluje.

Imamo še svojo ambulanto s tremi splošnimi zdravniki, eno zobozdravnico koncesionarko, drugo zobozdravnico iz Zdravstvenega doma Novo mesto, pa zobotehnični laboratorij, patronažo s koncesijo ter fizioterapijo. Sodelovanje z Mestno občino Novo mesto se kaže tudi skozi projekt skupne občinske uprave, v katerega je po skromnih začetkih danes vključenih že 12 občin.

Kako uspešni ste pri črpanju sredstev z razpisov, državnih ali evropskih?

Občina Straža ostaja izjemno uspešna pri črpanju nepovratnih sredstev. Med najnovejšimi dosežki izstopa pridobitev 1,7 milijona evrov za gradnjo novega vrtca, v okviru razvoja regij pa pričakujemo še 800 tisoč evrov za posodobitev vodovodnega omrežja.

Naša strategija temelji na aktivni prijavi na vse razpoložljive razpise – od energetskih sanacij javnih objektov, kot sta OŠ Vavta vas in zdravstveni dom, do investicij v športno infrastrukturo in kolesarske povezave.

Posebno pozornost namenjamo tudi medobčinskemu sodelovanju pri ključnih socialnih projektih, kot sta bodoči Center za demenco v Srebrničah in izgradnja hospica v Novem mestu, ki bosta bistveno izboljšala oskrbo naših najranljivejših občanov.

Kako je s kadrom za take ustanove? Zlasti domovi za starejše imajo velike kadrovske težave.

Pomanjkanje osebja v domovih starejših je realnost, ki jo občutimo tudi pri nas, saj Dom starejših občanov Novo mesto kljub prostim sobam zaradi pomanjkanja osebja trenutno ne more v celoti izkoristiti vseh namestitvenih zmogljivosti.

Primož Lavre

V občini Straža to vrzel aktivno premoščamo z razvejano mrežo pomoči na domu, ki vključuje socialno oskrbo in dostavo toplih obrokov. Pri oskrbi s hrano poleg DSO pomembno vlogo igra tudi lokalni gostinec, s čimer zagotavljamo celovito in dostojno bivanje starejših v njihovem domačem okolju.

Bližajo se volitve. Boste znova kandidirali?

Pogosto me ljudje vprašajo, ali bom znova kandidiral in ali bodo ceste pred volitvami spet ‘razrite’. Moj odgovor je preprost: prava kampanja se ne zgodi zadnja dva meseca pred volitvami, ampak se gradi vsa štiri leta z resnim in odgovornim delom na terenu, šteje namreč to, kar si zares naredil.

Letos bo res asfaltiranega nekaj več, a ne zaradi volitev, temveč zaradi zaključka štiriletnega investicijskega cikla. V Rumanji vasi prav zdaj začenjamo 500 tisoč evrov vredni projekt, ki smo ga zastavili takoj po zadnjih volitvah, pa je birokracija – od dokumentacije do gradbenih dovoljenj – vzela toliko časa, da so stroji na vrsti šele zdaj.

Tu je bilo kar nekaj trdega dela v ozadju, ki ga občani ne vidijo, rezultati pa so zdaj končno opazni na terenu. Že deset let se denimo trudimo tudi za ureditev državne ceste v Vavti vasi, a so pogajanja z nekaterimi lastniki dolgotrajna. Vsem v občini je težko ustreči, sploh ko trčimo ob lastniška vprašanja pri gradnji infrastrukture.

Čeprav se z večino lastnikov zemljišč dogovorimo hitro in pošteno, nas birokracija in posamezna nesoglasja včasih upočasnijo za več let.

Biti župan je velika čast, a še večja odgovornost. Vsak dan na terenu, v pogovoru z občani, vidim, kaj smo že dosegli in kje nas delo še čaka. Verjamem v potencial naše občine in čutim, da imamo še veliko prostora za napredek.

Želel bi s svojimi izkušnjami in ekipo še naprej služiti skupnosti, povezovati različne interese in zagotavljati, da Straža, kraj topline, zelenja in modrine, ostane varen in prijeten dom za vse generacije. 

Sem optimist in se veselim sodelovanja z vsemi občani naše občine, številnimi izjemnimi društvi, ki zaznamujejo družabno življenje v občini, kulturniki, športniki, obrtniki in podjetniki, da bomo tudi v prihodnje naredili še veliko projektov, ki nas bodo povezovali v razvoju naše občine in izboljšanju kakovosti življenja v njej.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.