Revija Reporter
Magazin

Nezakonska hči belgijskega kralja Alberta II. želi uradno postati princesa

STA

12. sep. 2020 6:00

Deli na:

Delphine Boël se je "našla" v umetnosti.

Profimedia

Nezakonska hči belgijskega kralja Alberta II., ki jo je ta priznal šele v začetku leta, si želi vseh pravic in nazivov, ki ji pripadajo. Da bi to dosegla, se je obrnila na sodišče, ki je v četrtek o tem opravilo zadnjo obravnavo. Ali bo Belgija dobila novo princeso, bo znano konec oktobra, ko bo sodišče objavilo odločitev.

Danes 52-letna Delphine Boel je skušala vse od leta 2013 dokazati, da je Albert II. njen oče. Njena mati, baronica Sybille de Selys Longchamps naj bi namreč imela pred desetletji z njim ljubezensko razmerje. Nekdanji kralj je to zanikal in vztrajal, da ni oče Boelove.

Test očetovstva je opravil šele, ko mu je bruseljsko prizivno sodišče lani zagrozilo s kaznijo v višini 5000 evrov dnevno. Ko je test pokazal, da je Albert resnično njen oče, je ta Boelovo vendarle priznal za hčer.

A Boelova s tem sodne bitke še ni končala. Želi si namreč enakih privilegijev in nazivov, ko jih imajo Albertovi preostali trije otroci, ki so se mu rodili v zakonu s soprogo Paolo - trenutni kralj Belgije Philippe, princ Laurent in princesa Astrid.

"Delphinino stališče ni, da hoče ali noče biti princesa. Noče biti otrok po znižani ceni, hoče imeti povsem enake privilegije, nazive in položaj kot njena brata in sestra," je v četrtek dejal njen odvetnik Marc Uyttendaele.

Bruseljsko prizivno sodišče, ki je v četrtek še zadnjič prisluhnilo odvetnikom obeh strani, mora sedaj uradno potrditi neposredno linijo nasledstva in njene pravne posledice. O tem, katere pravice in nazivi ji pripadajo, bo odločilo 29. oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Albertov odvetnik sicer trdi, da sodišče Boelovi ne more podeliti naziva princese, temveč lahko tega prejme zgolj prek kraljevega odloka. Če bo sodišče kljub temu razsodilo v njen prid, naj bi bili do kraljevih nazivov upravičeni tudi njeni otroci, navaja britanski BBC.