86-letni cesar je umrl dan prej, 21. novembra, pogreb je bil devet dni kasneje. Na cesarskem položaju ga je nasledil nadvojvoda Karel, nečak v Sarajevu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 v dvorcu Schönbrunn na Dunaju. Krstili so ga za Franca Jožefa Karla.
Ko je bil star 18 let, se je cesarskemu prestolu odpovedal njegov stric Ferdinand I., ki so ga številni imenovali Ferdinand Dobrotni, a je bil zaradi slabega zdravja in tudi videza docela neprimeren za vladarja.
Franc Jožef I. je avstrijski cesar postal v revolucionarnem letu 1848, leta 1867 pa še madžarski kralj. Še pred njegovim kronanjem za madžarskega kralja je Dunaj z Madžarsko istega leta sklenil poravnavo in nastala je dvojna monarhija Avstro-Ogrska.
Franc Jožef I. je bil na položaju avstrijskega cesarja in ogrskega kralja 68 let in njegova vladavina je bila doslej tretja najdaljša v zgodovini Evrope.
Dve leti po njegovi smrti, ko je v bila Avstro-Ogrska prvi svetovni vojni, v katero jo je sam povedel, poražena, je monarhija razpadla.
Številni so cesarjevo zunanjo politiko doslej ocenjevali kot dokaj neuspešno, saj je v njegovem času monarhija ostala brez nekaterih ozemelj v Italiji in Nemčiji, je pa leta 1908 priključil Bosno in Hercegovino, kjer se je kmalu zatem zanetila "vojna vseh vojn", prva svetovna vojna.
"Cesar miru" Franc Jožef I. je državo povedel v "zadnjo vojno Avstro-Ogrske".
Kot je v Kroniki zapisal Damir Globočnik, je imel kult cesarja Franca Jožefa I. v večnacionalni habsburški monarhiji povezovalno vlogo. Cesar je postopoma postal osrednji simbol monarhije, njegovi obiski posameznih dežel so imeli večstransko politično-propagandno nalogo.
Ob 600. obletnici habsburške vladavine na Kranjskem in Štajerskem je julija 1883 obiskal obe deželi. Ob tej priložnosti je slovensko prebivalstvo želelo opozoriti cesarja na prevladujoč slovenski značaj dežele Kranjske.
Obdobje Franca Jožefa I. so sicer v habsburški monarhiji zaznamovali tudi spori s posameznimi narodi monarhije. V revolucionarnem letu 1848 je nastala tudi ideja o zedinjeni Sloveniji, katere temeljni zahtevi sta bili ustanovitev skupne kraljevine Slovenijo v okviru avstrijskega cesarstva in enakopravnost slovenskega jezika v javnosti.
Položaj Slovencev je bil v primerjavi z nekaterimi drugimi narodi v habsburški monarhiji slabši, saj niso imeli ne plemstva in ne močnega meščanstva, malo je bilo tudi narodno zavednih intelektualcev. Slovenci v habsburški monarhiji so bili namreč pretežno kmetje.
Katrin Unterreiner v knjigi o mitih in resnicah Franca Jožefa I. ocenjuje, da ta politično ni bil najpomembnejši monarh, čeprav je zaznamoval zgodovino Evrope tistega časa. Obdobje njegovega vladanja so zaznamovali vztrajanje pri tradiciji in njeno ohranjanje ter birokratsko izpolnjevanje obveznosti. Državni posli so bili zanj vedno na prvem mestu in podredil jim je tudi svoje zasebno življenje.
Čas Franca Jožefa I. je hkrati čas velikega naraščanja prebivalstva v monarhiji, gospodarskega razcveta, izobraževalnih reform, vzpona in zatona liberalizma ter volilne reforme. Obenem je cesar s svojimi reakcionarnimi načeli zaviral prepotrebne spremembe monarhije.
Nanj bo vedno spominjala Dežela Franca Jožefa, ki je otočje v Arktičnem oceanu in je najsevernejše otočje Evrazije. Leta 1873 je otočje odkrila avstro-ogrska polarna odprava in ga poimenovala po takratnem avstrijskem cesarju.
V pozabo ne bo šel niti zaradi svojih značilnih brkov, ki so jih posnemali številni njegovi sodobniki. Na takratnem Kranjskem so bili cesarski brki priljubljeni predvsem pri žandarjih.
V Avstriji so ob stoti obletnici cesarjeve smrti letos pripravili posebno razstavo z naslovom Franz Jožef I., ki bo na ogled do 27. novembra in ponuja kritični pogled na cesarja.
Velika razstava je razdeljena na več tematskih področij in so jo postavili na štirih prizoriščih na Dunaju in v Spodnji Avstriji. Na dvorcu Schönbrunn je tako v ospredju Franc Jožef I. kot človek in vladar, v dunajskem muzeju kočij in vozil Wagenburg so na ogled cesarjeve kočije in obleke, v muzeju pohištva na Dunaju si je moč ogledati, kako je bil cesar povezan s praznovanji in vsakdanjim življenjem, na dvorcu Niederweiden pa sta v ospredju lov in prosti čas.