Milošević je konec leta 1989 postal predsednik Srbije, nato pa leta 1997 predsednik Zvezne republike Jugoslavije. Leta 2000 je spremenil zvezno ustavo in si s tem omogočil, da je ostal na predsedniškem položaju. Po porazu na predsedniških volitvah 22. septembra 2000 si je prizadeval ostati na čelu države, vendar so ga med vstajo 5. oktobra 2000 strmoglavili z oblasti. Šest mesecev kasneje ga je Beograd izročil haaškemu sodišču.
73-letna Markovićeva je v knjigi svojega moža, ki so mu na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije od začetka leta 2002 sodili za genocid in zločine proti človečnosti, opisala kot vodilno politično osebnost s konca 20. stoletja. Po njenih besedah so ga v tistem obdobju omenjali večkrat kot ruskega, ameriškega in kitajskega predsednika skupaj.
Mirjana Marković je v knjigi na več kot 900 straneh njuno ljubezen opisala od prvega snidenja do Miloševićeve smrti. "Vsi fantje so imeli določene napake, on ne," se je spominjala. Sama mu je izpovedala svojo ljubezen in čez teden dni sta zaprisegla, da se bosta večno ljubila.
V povezavi z 11. marcem 2006, ko je Milošević v svoji celici v Haagu umrl za srčno kapjo, je zapisala, da ga je skušala priklicati na telefon, a se ni javil. "Bila sem zaskrbljena, zato sem poklicala njegovega odvetnika, ki je povedal, da se je verjetno odpravil na sprehod." Kasneje jo je nekdo poklical in v angleščini povedal, da je njen mož mrtev.
Avtobiografija prinaša spomine Markovićeve iz otroštva, v njej pa je popisala tudi izseke iz življenja v izgnanstvu v Rusiji od leta 2003 do danes. Tedaj je Srbijo zapustila, ker je bila obtožena zlorabe položaja, sumili pa so jo tudi tihotapljenja cigaret. V intervjuju iz leta 2010 je povedala, da se v Srbijo ne namerava vrniti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.