Miklavž ponoči obdaril otroke

V Ajdovščini se je Miklavž letos preselil na splet ter otroke v soboto zvečer nagovoril prek družbenega omrežja. Enako so se odločili v Kranju.

Nekatere občine so se sicer odločile, da bodo sredstva, ki bi jih namenile predprazničnemu dogajanju, podarile v dobrodelne namene. Na novogoriški občini so Splošni bolnišnici Franca Derganca v Šempetru že donirali 5000 evrov za nakup medicinske opreme za zdravljenje covidnih bolnikov. Na Ptuju bodo sredstva za ognjemet in protokolarne namene namenili za obdarovanje ranljivih skupin, otrok, starejših in uporabnic varne hiše. Za dobrodelnost se je odločila tudi občina Gornja Radgona.

Sv. Miklavž oziroma sv. Nikolaj, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom. Po legendah je bil velik čudodelnik in učinkovit zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev in brodnikov, ponekod tudi splavarjev, mlinarjev, žagarjev in drvarjev.

Na predvečer svojega godu sv. Miklavž s spremstvom hodi od hiše do hiše in prinaša pridnim otrokom darila, porednim pa šibe. Otroke na Slovenskem tradicionalno obdaruje s sadjem in slaščicami. V sprevodu ga običajno spremljajo tudi angeli ali parklji.

Po izročilu so otroci darila prejeli zvečer, ko so odmolili. Kot njegovi najpogostejši spremljevalci nastopijo liki angelov in parkljev, poleg njih pa lahko na posameznih območjih in v različnih obdobjih tudi drugi liki, v okolici Železne Kaple denimo lik pehtre v kožuhu ali starih ženskih oblačilih. Parkljem kot likom hudiča v kožuhih in z verigami največkrat ne dovolijo v hišo. Pač pa zunaj strašijo večje otroke in mlada dekleta, rjovejo in rožljajo z verigami.

Drugje pa otroci na predvečer svetnikovega godu po izročilu pustijo na mizi peharčke ali krožnike in verjamejo, da jim bo sv. Miklavž ponoči v njih pustil pomaranče, suho sadje in sladkarije.