Ameriški tehnološki velikan Meta, ki ima med drugim v lasti omrežji Facebook in Instagram, je danes pozval Avstralijo, naj ponovno razmisli glede prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 16 let, ki je v veljavi od sredine decembra. Kot je ob tem sporočilo podjetje, je v Avstraliji v skladu z novo zakonodajo ukinilo več kot pol milijona računov.

Mladostniki v Avstraliji od 10. decembra nimajo več dostopa do nekaterih družbenih omrežij in platform, med njimi Facebooka, Instagrama, YouTubea, TikToka, Snapchata in X, potem ko je država kot prva na svetu mlajšim od 16 let prepovedala uporabo družbenih omrežij.

Avstralija od velikih platform zahteva, da mladoletnim uporabnikom v skladu z novo zakonodajo preprečijo ustvarjanje računov, v primeru neupoštevanja pravil pa jim grozijo večmilijonske globe.

Meta, ki je v lasti ameriškega milijarderja Marka Zuckerberga, je danes sporočila, da je med 4. in 11. decembrom v skladu z novim zakonom ukinila več kot 544.000 računov mladoletnikov, od tega 331.000 na Instagramu, 173.000 na Facebooku in 40.000 na omrežju Threads, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podjetje je ob tem zatrdilo, da je zavezano spoštovanju zakonodaje, hkrati pa v izjavi pozvalo avstralsko vlado, naj "konstruktivno sodeluje z industrijo, da bi našli boljšo pot naprej, na primer s spodbujanjem celotne industrije k dvigu standardov pri zagotavljanju varnih, zasebnostnih in starosti primernih spletnih izkušenj namesto splošnih prepovedi".

Meta je tudi ponovila poziv, da morajo trgovine z aplikacijami preveriti starost uporabnikov in pridobiti soglasje staršev, preden lahko osebe, mlajše od 16 let, prenesejo aplikacijo. Podjetje meni, da je to edini način, da se mladostnikom prepreči, da se ne zatečejo k novejšim, manj reguliranim aplikacijam, da bi se izognili prepovedi.

Do prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let so bile ob uvedbi ukrepa kritični tudi lastniki drugih platform. Avstralski premier Anthony Albanese pa je ukrep označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi.

O podobnih ukrepih razmišljajo tudi nekatere druge države, med njimi Nizozemska, Danska, Norveška in Nova Zelandija. Razprava o ukrepanju v tej smeri poteka tudi na ravni EU.