Svoja otroška leta je Marko Jurić preživel v družini z devetimi otroki v severnem delu Bosne in Hercegovine v mestu Doboj. Z družino hrvaških korenin so živeli na mali kmetiji v skromnih razmerah. "To so bila povojna leta, bila je lakota. Od devetih otrok nas je osem šlo po svetu," nam pove. Njegova mama je sicer rodila enajst otrok, a sta dva otroka umrla kmalu po porodu.
Marko jurić in Igor Gošte.
V oddaji se je spominjal otroških iger, omenil je smučanje, sankanje in še nekatere druge igre, pa tudi sobivanja s sosedi, ki so bili različne narodnosti. Dotaknil se je tudi vojne v Bosni ob razpadu Jugoslavije. Povedal nam je, da ni verjel, da bo kadarkoli v Bosni prišlo do vojne. Žal je. V Slovenijo je prišel še ne polnoleten. Najprej je bil zaposlen v gradbenem podjetju, potem pa je vse do upokojitve opravljal različna dela v rudniku. Z rudniškimi rovi se je srečal kot rudar v Kisovcu, kjer so po njegovem kopali najboljši premog. Delal je na čelu, takrat je bilo delo še ročno, ni bilo mehanizirano. Po rudarski poškodbi je potem pri rudniku najprej delal v rudniški invalidski delavnici in do upokojitve kot voznik manjšega kamiona. Pred več kot 52-imi leti se je poročil z ženo Maro, ki ravno tako prihaja iz Bosne. V jeseni svojega življenja blizu doma obdelujeta manjši vrt, kjer pridelujeta zelenjavo za svoje potrebe. Nekaj let se je ukvarjal tudi z bioenergijo in marsikomu pomagal do boljšega zdravja. Ves čas pa je aktiven v zagorskem šahovskem klubu, ki igra v prvi slovenski ligi. V oddaji nam je prikazal tudi en zanimiv šahovski problem, oziroma kako tudi z žrtvovanjem prideš do zmage. Videli pa boste tudi kratek posnetek, ki prikazuje, kako je Markova žena Mara spretna z volno.
