Svetovni sloves si je ustvarila s poustvaritvami glavnih opernih vlog za mezzosopran in koncertnimi nastopi. Sodelovala je z najpomembnejšimi orkestri in dirigenti ter gostovala v največjih glasbenih središčih.
Za seboj ima domala vse največje pevske vloge. Bila je Kundry, Fricka, Dalila, Carmen, Amneris, Klitemnestra, Eboli, Marina, Amme, Jokaste, Oktavian, Miss Quickly. Pri njihovih poustvaritvah je sodelovala z najpomembnejšimi dirigenti, kot so Nicolaus Harnoncourt, Georg Solti, Lorin Maazel, Claudio Abbado, Zubin Mehta, Riccardo Muti in Riccardo Chailly.
Hči skladatelja Marijana Lipovška, rojena v Ljubljani, je najprej študirala klavir in glasbeno pedagogiko, med nadaljnjim študijem na Visoki šoli za glasbo v Gradcu pa se je odločila posvetiti petju. Prva jo je angažirala Dunajska državna opera, kjer je nabirala odrske izkušnje v manjših in srednje velikih vlogah, nato pa je kariero gradila kot članica državnih oper v Hamburgu in Münchnu.
Glavne mezzosopranske vloge je začela usvajati v Hamburgu: kot Oktavian v Straussovem Kavalirju z rožo, Dorabella v Mozartovem Cosi fan tutte, Marina v Borisu Godunovu Modesta Musorgskega in Ulrica v Verdijevem Plesu v maskah. V Münchnu je repertoar nadgradila z dramskimi liki. Med drugim je pela v produkcijah Straussovih in Wagnerjevih operah ter v Bergovem Wozzecku.
Posebej uspešno je leta 1988 z vlogo Dalile v Samsonu in Dalili Camillea Saint-Saensa nastopila na poletnem festivalu v avstrijskem Bregenzu, kar ji je prineslo nadaljnje angažmaje v Berlinu, na Dunaju in v Parizu. Tudi Milano, San Francisco, New York in Chicago so bile postaje na njeni umetniški poti.
Ob tem je sočasno gradila še koncertno kariero, zlasti se je navduševala nad samospevi, ki so v njeni interpretaciji dokumentirani v številnih televizijskih in radijskih oddajah ter na ploščah. Za vrhunske umetniške dosežke je leta 1988 dobila Prešernovo nagrado.