Dela so kljub vročini v polnem teku, zaenkrat pa načrtujejo, da bodo nove prostore predali v uporabo v začetku leta 2027.

"Sledimo temu, da se objekt zaključi v letošnjem letu in da ga uporabnik v začetku leta 2027 lahko začne uporabljati," je ob današnjem novinarskem ogledu gradbišča bodočega Centra Rotovž povedala vodja občinske službe za razvojne projekte in investicije Barbara Mikuš Marzidovšek.

Projekt je ocenjen na nekaj manj kot 40 milijonov evrov, od tega je 36 milijonov državnih in evropskih sredstev, tri milijone evrov pa krije Mestna občina Maribor. Po besedah Mikuš Marzidovšek še čakajo na formalni dodatek k pogodbi za nazadnje obljubljenih 20,7 milijona evrov državnih sredstev, a kljub temu ne pričakujejo zapletov pri financiranju.

Kompleks, ki ga gradijo na Rotovškem trgu, predstavlja enega največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture ne le v mestu, ampak tudi v državi. Z njim rešujejo dolgoletne prostorske težave Mariborske knjižnice in Umetnostne galerije Maribor (UGM), hkrati bo mesto z njim dobilo mestni kino, ki ga še nima. Tam bodo tudi kavarna, učilnice, igralnice in večnamenska dvorana.

"Trenutno potekajo intenzivna obrtniška dela, v manjšem segmentu še vedno potekajo tudi rekonstrukcijska dela, v nekaterih delih pa že nameščamo opremo, s čimer bomo v naslednjih mesecih intenzivno nadaljevali," je povedala vodja projekta Nina Težak Žlebnik.

Trenutno največji izziv je po njenih besedah izvedba Rotovškega trga, saj se ta nahaja na sredini gradbišča in se z njega dostopa v vse ostale dele. "Trg bo ponovno postal javna površina. Območje bo tlakovano, hkrati pa bo to streha osrednjega prostora pod njim, zato ga je treba ustrezno zaščititi. Preko njega zdaj vodi organizacijska pot za izvedbo vseh del in služi kot glavna odlagalna površina. Ker smo umeščeni v samo mestno jedro, ni drugih površin za to, zato bo ob izvedbi tlakovanja potrebno dodatno prilagoditi izvedbo preostalih del," je pojasnila.

V omenjeno vrednost projekta je vključena tudi oprema, ki so jo v novih prostorih knjižnice že začeli nameščati. "Tako za pohištveno kot avdio-video opremo sta javni naročili zaključeni in oprema se v določenih segmentih že dobavlja. Potrebno pa bo izvesti še javno naročilo za računalniško opremo, za mrežno opremo, za drobno označevanje po objektu," je povedala Težak Žlebnik.

Ob tem je občina pristopila še k obnovi mestne hiše Rotovž s poročno dvorano, ki se drži Centra Rotovž, a ni vključena v ta projekt. Za ta dela bo potrebnih nekaj manj kot 5,9 milijona evrov, večino jih bodo krili s kohezijskimi sredstvi. "Objekt bo ostal protokolaren, po novem pa bo v uporabi tudi drugo nadstropje oziroma podstrešje, kjer bodo razstavni prostori. Objavo javnega naročila za izbor izvajalca načrtujemo v začetku septembra," je povedala Mikuš Marzidovšek.

Po besedah vodje mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Svjetlane Kurelac gre v obeh primerih za izjemno zahteven projekt obnove in prenove. "Oba objekta sta umeščena v spomeniško območje najožjega mestnega jedra Maribora, ki je z odlokom razglašen kot kulturni spomenik. Znotraj tega območja so še posamezni objekti, ki so kulturni spomeniki, in ves čas je teklo sprotno sodelovanje in usklajevanje med investitorjem, zavodom in projektantom," je povedala.

Na steni arkadnega hodnika mestne hiše, ki gleda na Rotovški trg, so odkrili ostanke grafitov še iz 16. stoletja. Izjemno je tudi odkritje, da je bila dvoriščna fasada prav tako ambiciozno zasnovana kot glavna fasada na Glavnem trgu. V sobanah nadstropja Rotovža pa so pod ometanimi ravnimi stropi odkrili renesančne tramove z zelo kakovostno rezljanimi, delno simbolnimi vzorci, ki poleg že znanega pomena zunanje podobe izkazujejo tudi angažirano zasnovo notranjščine rotovža iz 60. let 16. stoletja.

Upravljanje Centra Rotovž je občina poverila Narodnemu domu Maribor. Na javni razpis za pomočnika direktorja Narodnega doma za to področje je po poročanju časnika Večer prispelo kar 22 prijav. Izbirni postopek še poteka.

Občina je objavila tudi predlog, da se novo nastali trg oziroma prehod ob knjižnici med Rotovškim trgom in Lekarniško ulico poimenuje po nedavno preminuli pesnici in prevajalki Eriki Vouk.