Leto dni po največjem uspehu slovenske košarke boleč padec v povprečje

Slovenski košarkarji so si udeležbo na jubilejnem 40. evropskem prvenstvu zagotovili preko kvalifikacij. Zanesljivo so dobili vseh šest srečanj v skupini z Bolgarijo, Kosovom in Ukrajino. Priprave so imeli skoraj mesec in pol, od osmih prijateljskih tekem pa so tri izgubili; proti Hrvaški v Opatiji ter z Izraelom in Turčijo v Tel Avivu.

Goran Dragić, Luka Dončić, Aleksej Nikolić, Matic Rebec, Klemen Prepelič, Jaka Blažič, Edo Murić, Vlatko Čančar, Saša Zagorac, Anthony Randolph, Gašper Vidmar in Žiga Dimec so v Helsinke poleteli 28. avgusta. Slovenska tiskovna agencija je naslednji dan objavila napovedno vest z naslovom EP brez izrazitega favorita, Slovenija med kandidati za odličja.

Kot se je izkazalo dobra dva tedna kasneje, je Sloveniji pripadla čast, da odigra prvo in zadnjo tekmo eurobasketa. Poljska je 31. avgusta padla z 90:81, kapetan Goran Dragić pa je že v startu s tridesetimi točkami postavil osebni rekord v reprezentanci. "Prebili smo led in to je najbolj pomembno," je dejal Dragić.

Naslednji dan so bili na vrsti gostitelji, ki so se izkazali kot čvrst, neugoden tekmec. Zmaga z 81:78 je bila za Slovenijo najtesnejša na prvenstvu. "Finska nam je povzročila veliko preglavic, saj je zelo atipična ekipa. Goran Dragić je znova pokazal, da je pravi kapetan, vodja v slačilnici in na terenu," je po tekmi razložil Kokoškov.

Tretje tekma v treh dneh je bila fizično zahtevna, hkrati pa je bila prvi dokaz, da je Slovenija zrela za velike stvari. Jaka Blažič je dan pred obračunom z Grčijo dejal: "Za zajtrk se moramo dobro najesti, nato pa pokazati, koliko nas je v hlačah." Zmaga z 78:72 je bilo najnižje število doseženih točk Slovenije na prvenstvu.

"Kakovost moštva se pokaže v najtežjih trenutkih in mi smo še enkrat več pokazali, da smo prava, homogena ekipa. To je zagotovo največja moč Slovenije," je povedal Luka Dončić, ki je Grkom nasul 22 točk.

Sledil je dan odmora, nato tekma z Islandijo (102:75) in za konec predtekmovanja še zvezdniška Francija, ki pa ni bila dorasel tekmec vedno boljši in bolj hrabri Sloveniji (95:78).

"Z zmagami se gradi samozavest in kemijo znotraj ekipe, zato se vsake tekme lotimo z enako mero energije in zbranosti. Imamo veliko mladih igralcev v ekipi, ki se morajo naučiti zmagovati in ni boljše šole zanje, kot na velikem tekmovanju premagati spoštovane reprezentance. Zmage potrjujejo, da si dober in da si na pravi poti," je po peti zmagi dejal Kokoškov. Edo Murić pa je dodal: "Nimamo strahu pred nikomer, samozavest nam raste iz tekme v tekmo in danes smo vsej Evropi še enkrat več pokazali, da z nami ne bo heca."

V Istanbul na izločilne boje sta kot neporaženi prišli le Slovenija in branilka naslova Španija. Osmina finala proti Ukrajini je bila jutranji sprehod po parku (79:55). V tekstih se več ali manj prvič začnejo pojavljati besede medalja, zlato, zgodovina ...

"Imamo svojo identiteto, svoje razmišljanje in svojo igro. Naj raje drugi razmišljajo o nas," je razlagal Kokoškov, ko je izvedel, da ga v četrtfinalu čaka Latvija z 221 centimetrov visokim Kristapsom Porzingisom.

Tekma je bila prava lepotica. Padali so težki udarci. Tekla je kri, Slovenija pa je ob 27 točkah Dončića, 26 Dragića, 17 Prepeliča in 16 Randolpha zmagala 103:97.

"Zavedeli smo se, da lahko po šestih zaporednih zmagah s porazom vse zapravimo in gremo že jutri zjutraj na letalo za Slovenijo. Tega si nismo želeli, zato smo na igrišču pustili srce in dušo. Vidi se, da imamo vrhunske igralce, ki se jim roka v končnici ne zatrese," je povedal Edo Murić. Selektor je v svojem slogu dodal: "Kljub čestitkam, ki prihajajo iz vseh strani, medalje še nimamo, zato moramo ostati zbrani in se naslednjega tekmeca lotiti tako kot vseh ostalih."

Slovenija je bila na pragu medalje in pojavili so se prvi znaki množične evforije. Posamezne izjave so jo le podkrepile. "To je najboljša Slovenija, bojim se le sodnikov," je razlagal Peter Vilfan. "Finale bo Slovenija - Srbija, zlato pa naše," je pripovedoval Saša Dončić.

Španski selektor Sergio Scariolo je dan pred polfinalom svojim novinarjem dejal, da se boji naslednje preizkušnje. "Če hočemo premagati Slovenijo, bomo morali odigrati perfektno tekmo." Njegovi strahovi so bili upravičeni; Španija tako visokega poraza (72:92) ni doživela že celo večnost.

Goran Dragić je priznal, da ga boli celo telo, da je utrujen, vendar, da bo dal vse od sebe, da v finalu osvoji zlato. "Briga me naslov MVP, hočem pokal!"

Košarkarska mrzlica je tresla Slovenijo. Ljudje so se v Istanbul odpravili z avtobusi, avtomobili, letali, malo je manjkalo, da se niso vkrcali celo na ladje in balone, kot so v šali predlagali nekateri. Na finalu je bilo 7000 Slovencev, ostali pa so trepetali na trgih, lokalih in pred televizijskimi ekrani v Sloveniji.

Čeprav finala 17. septembra zaradi poškodb nista končala ne Luka Dončić ne Goran Dragić, je Slovenija zmagala 93:85. Dragić je postal MVP prvenstva, Dončić pa član prve peterke.

"Ti fantje so res pravi, ponosen sem, da sem del te ekipe in tega praznika slovenskega športa," je dejal Kokoškov. "To je bil pravljični zaključek. Otroške sanje niso več sanje, ampak realnost," je govoril Dragić.

"Čeprav nas je Srbija lovila, smo pokazali 'jajca' in samozavest. Dokazali smo, da če si nekaj res želiš in v to verjameš, se bo uresničilo. Gogiju moramo postaviti spomenik," je rekel Murić.