Veselimo se naslednjega koncerta violinista Luke Faulisija in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Davorina Morija. Violinski koncert v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega je zaradi svoje harmoničnosti in lepih melodij eden najbolj izvajanih violinskih koncertov.

V tokratni izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in s solistom italijansko-francosko-srbskim violinistom Lukom Faulisijem velja za eno boljših in bolj čutnih izvedb. Prvi stavek je bil uvod v pravo fantazijo za poslušalce. Faulisi se je povsem spojil z notami Čajkovskega in njegovimi glasbenimi temami.

Fantastični ton in zven violine, kot ga premore Faulisi, je izjemen, popoln in osupljiv. Že na samem začetku prevzame slehernega poslušalca do obisti in ga ne izpusti. Aplavz že po prvem stavku je bil tokrat upravičen, kljub pravilom. Sploh pa po koncu violinskega koncerta.

Ton, interpretacija in muziciranje enega najobetavnejših violinistov svoje generacije so tiste vrste, ko si želiš, da bi skladatelj napisal mnogo daljši koncert, kot ga je. Po vsakem njegovem zaigranem tonu smo si želeli le še eno: slišati še en ton in tako dalje. Prvi stavek Allegro moderato je bil odigran brez napake, dinamično, eruptivno ter fascinantno. Hlepeli smo po nadaljevanju.

Drugi stavek Canzonetta Andante je bil interpretiran v poosebljeni interpretaciji z izjemno globoko in čustveno pretreseno noto, kot si jo je zamislil sam skladatelj, upoštevajoč njegove zapisane usmeritve in notni material.

Tretji stavek Finale: Allegro vivacissimo pa je potrdil tisto, kar smo lahko občutili že v izvedenih uvodnih taktih tega koncerta: izjemno tehnično pripravljenost in obvladovanje inštrumenta do obisti. Finale je bil komaj verjeten ušesom: jasen, izčiščen in briljanten.

Mladi violinist je po izjemno bučnem in upravičenem aplavzu izvedel dodatek Coleridge-Taylorja Perkinsona Louisiana Blues Strut: Cakewalk za violino solo. Zapišemo lahko, da se glasbeno zorenje mladega Faulisija odraža predvsem v njegovem tonu, ki se spoji in neverjetno čustveno in interpretativno prepričljivo zliva v glasbeni užitek. Kar se tehničnih zmogljivosti tiče, pa se zdi, da meje zanj enostavno ne obstajajo.

Posebna pohvala gre celotnemu simfoničnemu orkestru RTV Slovenija za izjemno pripravljenost in čuječnost. Z mladim solistom so se izjemno lepo ujeli in ga podprli. Tu gre zahvala tudi našemu mlademu obetajočemu dirigentu Davorinu Moriju, ki je orkester vodil posebno tankočutno in ga je znal ustrezno motivirati.

Vidi se, da se je Mori izjemno poglobil v partituro in da sta imela plodne in učinkovite delovne sestanke, opazi se izjemno preigravanje tem med solistom in orkestrom ter nežne, ustrezne in premišljene prehode med temami. To izvedbo violinskega koncerta Petra Iljiča Čajkovskega bi si želeli še slišati.

V drugem delu koncerta je orkester izvedel Prvo simfonijo v c-molu Antona Brucknerja, in sicer linško različico iz leta 1868. Dirigent se je vanjo poglobil ter navdušenje zanjo in svoje ideje vzorno prenesel na orkester, kar je rezultiralo v posebnem zvoku in idejni interpretaciji orkestra.

Iz tokratnega programa je iz objektivnih razlogov izpadla skladba Trans… (1997) za simfonični orkester Janeza Matičiča. Za celotni koncertni program to ni bilo moteče. Veselimo se nove sezone koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.