Eno bolj priljubljenih in večkrat izvajanih oper skladatelja Giuseppeja Verdija Ples v maskah z dramatično politično ter ljubezensko poetično zgodbo so v tokratni sezoni uvrstili v svoj vse bolj priljubljeni abonma. Ponovna velika uspešnica in skrbno umetniško oblikovana predstava vabi ljubitelje prave opere z bogato sceno in kostumografijo na ogled.

Režiser Massimo Pizzi Gasparon je resno vzel svoje režijsko delo in s skrbnim premislekom umestil mizanscenske rešitve, kjer je odličnim solistom dal ustrezen prostor in poudarek na scenskem dogajanju.

Vse to je dodatno obogatil z likovno dodelano scenografijo in kostumografijo ter z zamislijo osvetlitve. Gasparon je to opero lansko leto režiral tudi v Teatru San Carlo z zvezdniško zasedbo (med drugim z Ano Netrebko). Vodja zbora Zsuzsa Budavari Novak je zelo dobro pripravila zbor, ki je lepo dopolnjeval glasbeno podobo predstave.

Blestela je Rebeka Lokar kot lepa Amelija. S svojo dovršeno pevsko tehniko in interpretacijo je prevzela kot tragični lik in v sklepni ariji je publika hlipala in ji namenila velikanski aplavz.

Ponovno sta se v svoji interpretaciji in petju izkazala Sung-Kju Park kot Riccardo in vse bolj karizmatični Luka Brajnik kot Renato. Lepo presenečenje je bila mezzosopranistka Agostina Smimmero kot Ulrika, s svojo interpretacijo nas je prepričala o pravih čarovniških sposobnostih. Solisti in drugi nastopajoči so publiko povsem očarali in povzeli dogajanje zgodbe.

Orkester je vodil Valentin Egel, ki je z začetno nežnostjo lepo vpeljal uvodne takte uverture, a kaj kmalu je pokazal, da zmore več: ognjevitost, eksplozivnost, razumevanje orkestra in njegovih sekcij, uravnavanje zvoka ter njegovo barvitost.

Egel je sicer šef dirigent Simfoničnega orkestra KHG iz Freiburga in je bil pred kratkim povabljen, da postane šef dirigent Mlade komorne filharmonije Berlin. Ima izjemen občutek za pevce in baletnike, kar je nastopajočim vedno v pomoč pri nastopih.

Mariborska SNG Drama, opera in balet postajajo zaščitnik visoke umetniške produkcije pri nas. Klasični pristopi v produkcijskem dojemanju so njihovo osnovno vodilo.

To rezultira v prelepih kostumih, ličnih in estetskih scenografijah, skrbno izluščeni dramski zgodbi in premišljeno izbranih nastopajočih ter rojeva sadove. Žal so cestne razmere ljubiteljem umetnosti dodatno odrezale dostopnost ogleda predstav, a kljub temu so predstave razprodane, veliko publike je namreč iz sosednje Avstrije, Hrvaške in tudi Madžarske.

Klasični teksti in opere postajajo za večino slovenskih poklicnih gledališč velik, če ne že prevelik izziv, zato ga opuščajo in zamenjujejo z nepoznanimi besedili, priredbami iz literarnih podlag ali celo avtorskimi projekti, še huje: velike mojstre gledališča gredo celo prirejat.

Toliko bolj smo lahko hvaležni vodstvu mariborske osrednje gledališke hiše, da ohranja tisto, za kar bi se morala vsa slovenska gledališča boriti. Slovensko narodno gledališče v Mariboru postaja (vse bolj nedosegljiv) ideal drugim.

Le tako dalje, SNG Maribor! Slovenija in operno-baletno-gledališki ceh vas potrebuje!

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.