"Za ekipo Ferrari je 1000. dirka v formuli 1 zelo pomemben mejnik. Zato ga bomo ustrezno zaznamovali, dirkalniki bodo imeli posebno podobo v barvi, s kakršno je na steze zapeljal naš prvi dirkalnik Ferrari 125," je dejal Piero Ferrari, sin ustanovitelja znamke Enza Ferrarija in sedanji podpredsednik podjetja.
Koronska kriza in spremembe v koledarju formule 1 so Ferrariju omogočile edinstveno priložnost, da jubilej praznuje dobesedno na domačem dvorišču. Steza v Mugellu je Ferrarijeva, zdaj bo prvič gostila tudi dirko formule 1. Navijačev bo zaradi koronskih pravil malo, Ferrari pa upa, da se bo krivulja, ki je zdaj na dnu, prav na VN Toskane spet začela dvigovati.
Ferrari je na dirko povabil 2880 članov svojega uradnega navijaškega kluba, dirka v Toskani bo sicer prva v sezoni, na kateri bodo lahko prisotni navijači, a bodo njihovo število omejili.
Jubilejni nastop v avtomobilih temnordeče barve, kakršne Ferrari ne uporablja več, naj bi pomenil nov začetek. V četrtek je tudi postalo znano, kje bo nadaljeval športno pot nekdanji svetovni prvak Sebastian Vettel. Nemec je s Ferrarijem preživljal vzpone in padce, letos očitno ni več prave kemije v ekipi, saj so že spomladi sporočili, da nanj v prihodnje na računajo več. Leta 20121 bo član ekipe Aston Martin, sedanjega Racing Pointa, do takrat pa bo moral popraviti vtis z rdečimi.
Ti so nazadnje doživeli dve veliki razočaranji, dvakrat dve ničli na dirkah v Spaju in Monzi. Na tej zadnji je Charles Leclerc doživel še hudo nesrečo, ko je zletel s steze v ogrado, a je ostal nepoškodovan. Vettel pa je nekako simbolično z okvarjenimi zavorami zapeljal v reklamni napis ob stezi ...
Ferrari je svojo pot v formuli 1 začel na drugi dirki tega tekmovanja leta 1950 v Monaku, Alberto Ascari, pozneje tudi svetovni prvak, je bil takrat drugi. Danes bi podoben razplet v nedeljo v moštvu seveda sprejeli z odprtimi rokami.
"Za nas je to izjemno pomembna dirka. Gre za tisočo dirko Ferrarija, steza pa je povsem drugačna kot v Spaju ali Monzi. Imamo zelo težko sezono, ampak težave nas samo krepijo. Moramo strniti vrste in gledati v prihodnosti, kar pa ne pomeni, da ne želimo biti uspešni že v Mugellu," je pred domačim nastopom dejal vodja moštva Mattia Binotto.
Ferrari je v seštevku letošnje sezone zdrsnil na skromno šesto mesto, z le 14 točkami naskoka pred malčkom v karavani Alpho Taurijem, ki pa je po zaslugi Pierra Gaslyja dosegel zmago v Monzi.
Binotto pa meni, da krize kljub slabim rezultatom ni. "Mislim, da nismo bili v krizi ne v Belgiji ne zdaj po Monzi. Imeli smo pač slab dan, težave z materialom in vzdržljivostjo. Avto zanesljivo ni takšen, kot bi si želeli." Dve zaporedni dirki obeh dirkalnikov brez točk sta se Ferrariju pred Monzo nazadnje zgodili leta 2009.
Zgodovina ekipe z grbom z vzpenjajočim se konjičkom iz Maranella, kraja blizu steze v Mugellu, je pisana in bogata. Prvi nastop leta 1950 (italijanska ekipa je edina, ki je tekmovala v vseh dosedanjih sezonah formule 1), prvi naslov prvaka leta 1952, prvi konstruktorski naslov leta 1961.
Od takrat ima Ferrari skupno 16 konstruktorskih naslovov, zadnjega iz leta 2008, ter 15 vozniških, a je zadnji kar precej oddaljen. Dosegel ga je Finec Kimi Räikkönen leta 2007.
Sedanjo krizo številni ljubitelji dirkanja primerjajo s tisto iz sedemdesetih, preden je vodenje ekipe prevzel Luca di Montezemolo in v moštvo pripeljal poznejšega dvakratnega svetovnega prvaka Nikija Laudo, ali pa v zgodnjih osemdesetih v dobi turbomotorjev. Zlato obdobje pa je bilo potem seveda tisto z Michaelom Schumacherjem, ki je pet od svojih sedmih naslovov dosegel s Ferrarijem med letoma 2000 in 2004 ter poskrbel, da se je moštvo iz Maranella takrat vrnilo na pota stare slave.
Ta je v zadnjem desetletju in pol spet začela ugašati. Ne Fernandu Alonsu ne Vettlu ni uspelo ponoviti dosežkov Schumacherja, menjavali so se vodje ekip, inženirji, rdeči dirkalniki pa so morali vse prevečkrat priznati premoč Red Bullom in Mercedesom.
V Italiji in povsod po svetu, kjer ima Ferrari zveste privržence, upajo, da kriza ne bo trajala še naprej, ampak da bodo v Maranellu svojega konjička, simbol Ferrarija, znali spet spraviti na zadnji nogi.