Štremfelj in zdaj že preminuli Zaplotnik sta 13. maja 1979 kot člana 25-članske jugoslovanske odprave pod vodstvom Toneta Škarje kot prva Slovenca stopila na Everest. Dva dni pozneje so po prvenstveni smeri po še nepreplezanem zahodnem grebenu vrh Everesta dosegli še Slovenec Stane Belak - Šrauf, Hrvat Stipe Božić in vodja šerp, Nepalec Ang Phu.
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani se je danes zbrala velika večina članov takratne odprave, ki so jo večinoma sestavljali Slovenci in nekaj posameznikov iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Ob tej priložnosti so se spomnili dogodkov na gori in izpostavili povezanost odprave ter njeno delovanje v duhu vsi za enega, eden za vse.
"V dolgoročnem spominu slabe stvari pozabimo, dobre pa ostanejo. Tako da so zdaj spomini v glavnem samo dobri," 40 let po dogodku razmišlja Štremfelj, ki si še sedaj predstavlja, kako je bilo. "Seveda je srce ob prihodu na vrh zaigralo, trepljala sva se in malo pojokcala ter poklicala v bazo. Huronsko vpitje iz vseh taborov je povedalo vse o kolektivnem duhu. Na vrh sva prišla za vse in odpravo odrešila strahu pred neuspehom, da bi bili vsi napori zaman," je dejal Štremfelj.
"Žal pa veselje ni bilo dolgotrajno, ker je bilo treba takoj razmišljati o tem, kako bova šla dol. Po vrnitvi bi morali proslavljati, a se je ponesrečil šerpa in to je bil konec našega veselja," se je spomnil Štremfelj in dodal, da so stvari začeli prav dojemati šele doma, ko so jim v Kranju pripravili sprejem. Tako je resnično zavedanje o tem, kaj je bilo doseženo, prišlo z zamikom.
Njihov uspeh z leti vse bolj dobiva na veljavi. "Tudi tisti, ki morda takrat tega niso bili pripravljeni priznati, zdaj povedo, da gre za odlično smer," je dejal Štremfelj. Največji svetovni himalajski poznavalci so namreč enotnega mnenja, da je slovenska - takrat še jugoslovanska - smer na Everest najtežja od enajstih, do danes preplezanih na najvišjo goro sveta. Leta 1984 so jo uspeli ponoviti le Bolgari, je spomnil Škarja.
"Za uspeh so bili ključni pripravljenost, pogum, izkušnje in predvsem sodelovanje ter zavest, da vsi delamo za isti cilj. Nobena odprava, ne prej in ne potem, ni tako skupaj držala, kot je ta," je izpostavil Škarja in dodal, da so se vsi zavedali, da brez sodelovanja ne bodo uspeli.
"Za odpravo je bil najbolj odločilen ekipni duh, zavedanje, da je za uspeh odprave nujen duh vsi za enega eden, za vse," je poudaril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in dodal, da nas je osvojena smer dokončno postavila ob bok narodom z največjimi dosežki v alpinizmu, evforija o dosežku pa je segla daleč prek slovenskih meja.
Na 8848 metrov visoki vrh se je do danes povzpelo 18 Slovencev, ki imajo na Everest tri različne preplezane smeri, od tega eno prvenstveno smer, ženski vzpon, vzpon brez uporabe dodatnega kisika in prvi smučarski spust z vrha, kar Slovenijo uvršča v sam vrh himalajskih velesil. Slovenski alpinisti so se na 14 najvišjih vrhov sveta povzpeli v 20 letih, večinoma po prvenstvenih smereh.
V Slovenskem planinskem muzeju so ob 40. obletnici prve slovenske osvojitve Everesta pripravili tudi razstavo zbranih predmetov in spominov, povezanih s to odpravo in tudi na splošno z Everestom. V muzeju so pridobili kar nekaj novega gradiva, ki so ga prispevali posamezniki, je povedala direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice, pod okrilje katerega sodi muzej v Mojstrani, Irena Lačen Benedičič.
"Odkrili smo tudi nekaj dragocenosti, med katere zagotovo sodi vir himalajske kronistke Elizabeth Hawley, ki je s svojimi zapiski v dnevniku opisala prvi vzpon naših alpinistov na Everest pred 40 leti, na kar smo še posebej ponosni," je povedala Lačen Benedičičeva. Rokopis, ki so pridobili s pomočjo ameriške planinske zveze, je sicer težko čitljiv, vendar so ga deloma razvozlali in prevedli ter postavili na ogled.