V anketi je sodelovalo 1097 ljudi s Hrvaške in 617 iz BiH, starejših od 45 let.
Več kot 50 odstotkov vprašanih v BiH je povedalo, da se imajo za jugonostalgike, medtem ko je to priznalo 14 odstotkov anketiranih Hrvatov.
V BiH je 87 odstotkov vprašanih, na Hrvaškem pa 74 odstotkov, dejalo, da v primeru določenih pogojev, kot je npr. blaginje, ne bi nasprotovali vnovičnemu življenju v enopartijskemu sistemu. Le šest odstotkov anketirancev na Hrvaškem in sedem v BiH pa je na vprašanje o možnosti vnovičnega življenja v Jugoslaviji odgovorilo z "Bog ne daj, da bi se ponovilo".
Nekdanji jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito je bil za nekaj manj kot dve tretjini anketirancev v BiH pozitivna osebnost, kot tudi za 40 odstotkov Hrvatov. Tita kot diktatorja vidijo trije odstotki vprašanih v BiH in osem odstotkov na Hrvaškem.
Anketiranci na Hrvaškem in v BiH so v Jugoslaviji najbolj cenili varnost zaposlitve, javno zdravstvo, prijateljstvo, ekonomsko varnost, solidarnost, upoštevanje starejših in spoštovanje izobrazbe.
Več kot polovica anketirancev v obeh državah navaja, da so v času Jugoslavije imeli večjo kupno moč ter da so si lažje privoščili počitnice na morju.
V BiH je 58 odstotkov vprašanih mnenja, da se je po osamosvojitvi poslabšal položaj žensk, medtem ko 16 odstotkov meni nasprotno. Na Hrvaškem je 39 odstotkov vprašanih prepričanih, da se je položaj žensk poslabšal, 21 odstotkov pa je mnenja, da imajo danes ženske več možnosti.
Nekdanje skupne države se zaradi diskriminacije na podlagi nacionalnosti spominja 13 odstotkov anketirancev na Hrvaškem, medtem ko jih velika večina, 83 odstotkov, trdi, da niso čutili tovrstne diskriminacije. Približno enakega mnenje so tudi anketiranci v BiH, saj jih je 87 odstotkov povedalo, da niso bili diskriminirani zaradi nacionalnosti, devet odstotkov pa jih je bilo, še navaja portal mojevrijeme.hr, ki je namenjen starejšim od 50 let.
Kar 69 odstotkov hrvaških in 67 odstotkov anketirancev v BiH meni, da je bilo v bivši Jugoslaviji manj korupcije. Samo dva odstotka Hrvatov in odstotek vprašanih v BiH pa je ocenilo, da je bilo v bivši državi več korupcije, kot jo je danes v njihovih državah.
Ko primerjajo svoje odraščanje, več kot 90 odstotkov anketirancev v obeh državah meni, da živijo današnji otroci v manj varnem okolju. Skoraj tri četrtine Hrvatov podpira vnovično uvajanje mladinskih delovnih akcij in družbeno koristnega dela. Podobno razmišlja 85 odstotkov njihovih vrstnikov v BiH.
Več kot polovica anketirancev v obeh državah se je opredelila kot verniki. Med njimi jih je bilo na Hrvaškem skoraj 80 odstotkov, ki so tudi v času SFRJ redno ali občasno hodili na maše, v BiH pa več kot 60 odstotkov.
