Seveda nekateri vratarji ubranijo več kazenskih strelov kot drugi, toda bolj gre za to, kako dobro oziroma kako slabo strelec strelja enajstmetrovko. Vse drugo je iluzija. Dobro odmerjenega (običajno v spodnji ali zgornji levi ali desni kot) in močnega (žoga pri enajstmetrovkah v povprečju potuje s hitrostjo okoli 110 kilometrov na uro, kar pomeni, da od krogca za enajstmetrovko do golove črte potrebuje okoli tretjino sekunde) udarca ne brani noben vratar na tem svetu, četudi se požene v pravo smer.
Eden takih novejših primerov, ki ga strokovnjaki pogosto dajejo kot vzorčen primer, je bila dosojena enajstmetrovka za Urugvaj na tekmi proti Kostariki na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji. Nasproti sta si stala eden najboljših vratarjev na svetu Keylor Navas (zdaj brani za Real) in eden najboljših napadalcev na svetu Edison Cavani (igra za PSG).
Navas, ki ima po vsej verjetnosti ta hip med vratarji najboljše reflekse, je stopil korak naprej, še preden se je Cavani sploh dotaknil žoge. Tega po nogometnih pravilih ne bi smel, je pa s tem korakom zožil oziroma zmanjšal gol za okoli 50 centimetrov na vsaki strani. V trenutku, ko se je Cavani dotaknil žoge in sprožil dobro odmerjen udarec v spodnji levi vratarjev kot, se je Navas že vrgel v pravo smer.
Vratar je torej najprej zožil kot, se pravočasno vrgel v pravo smer, a kljub temu je žoga končala za njegovih hrbtom v golu. Celo več. Žoga je bila že za golovo črto, ko je Navas s konicami prstov šele prišel na točko, kjer je žoga nekaj stotink sekunde prej švignila mimo. Cavanijev udarec je bil res natančen – žoga je šla okoli 20 centimetrov od leve vratarjeve vratnice. Tega strela ne bi ubranil nihče. Navas bi sicer imel možnost, da bi strel Cavanija ubranil, toda stati bi moral bolj levo, a s tem bi pustil svojo desno stran popolnoma nebranjeno, strelec pa si lahko tik pred zdajci premisli, v katero stran bo streljal.
Spletna stran Science of soccer je pred leti objavila zanimivo raziskavo. Analizirali so 286 kazenskih strelov iz profesionalnih nogometnih lig v Evropi in Južni Ameriki ter evropskih in svetovnih prvenstev. Kam je strelec poslal žogo, so razdelili po tretjinah navpično (zgoraj, v sredino ali spodaj) in vodoravno (desno, v sredino ali levo) ter analizirali vratarjeve gibe (skok v desno, skok v levo ali vratar ostane na sredini).
Prišli so do zanimivega zaključka. Strelci so običajno streljali bodisi levo bodisi desno (70 odstotkov strelov), toda 30 odstotkov strelov je šlo v srednjo tretjino gola, se pravi po sredini. Zdaj pa pozor. Strelci so bili pri strelih levo ali desno 83-odstotno uspešni, pri strelih v srednjo tretjino vrat pa kar 87-odstotno. Zakaj? Preprosto zato, ker se vratarji instinktivno vržejo v levo ali desno tretjino vrat. Vratarjeva možnost, da obrani enajstmetrovko, ko strelec pošlje žogo po sredini, se dramatično poveča, če ostane na sredini gola – ubrani kar 60 odstotkov strelov.
Če so te številke pravilne, zakaj se potem vratar odloči za skok bodisi v levo bodisi v desno, čeprav ve, da dobro odmerjenega udarca nikakor ne bo mogel ubraniti (pri nekaterih strelcih hitrost žoge preseže 150 kilometrov na uro)? Najprej na podlagi izkušenj, zaradi branja govorice telesa strelca in preučevanja strelcev. Drugi razlog je »nagnjenost k ukrepanju«. Čeprav vratar ve, da strela, ki bo šel manj kot pol metra ob vratnici, ne bo mogel ubraniti, se vseeno vrže levo ali desno. Strokovnjaki pravijo, da je to športnikova potreba, da poskuša nekaj narediti. S tem ustvari videz, da se je potrudil, a žal neuspešno. In ravno to so navijači zamerili Janu Oblaku.
Čeprav je ravnal tako, kot bi mu narekovala zdrava pamet oziroma znanost ali statistika, bi se očitno moral vreči ali na desno ali na levo, pri tem pa bi uganil ali ne, v katero stran bo streljal nasprotnik (vratarji se vržejo v pravilno smer v 40 odstotkih primerov). Tako bi bili navijači zadovoljni. A Oblak se je odločil, da bo ravnal racionalno. Glede na omenjeno analizo, bi moral biti vsaj en od petih kazenskih strelov usmerjen v srednjo tretjino gola.
V tem primeru bi imel slovenski reprezentančni vratar, če bi ostal na sredini, 60-odstotno možnost, da ga ubrani. Žal se ni izšlo. Real je pač dobro naštudiral Oblakovo obnašanje na golovi črti pri branjenju enajstmetrovk. Vsekakor boljše, kot so pri Atleticu naštudirali strelce Reala. In kako so streljali (glede na Oblaka)? Vsi strelci (Lucas Vázquez, Marcelo, Gareth Bale, Ramos in Ronaldo) so streljali v levo tretjino Oblakovih vrat. Vsi spodaj, le Ronaldo je streljal višje. Neubranljivo.