Med drugim prispeva k segrevanju ozračja zaradi proizvajanja toplogrednih plinov. Globalno turizem ustvari okoli 8 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, pretežno iz prometa, največ letalskega.

Na ravni destinacij se vpliv turizma odraža na okolju zlasti zaradi preoblikovanja prostora, izgradnje novih turističnih zmogljivosti in druge turistične infrastrukture, vpliva na življenje živali, spreminja naravne habitate, povečuje obseg odpadkov in hrupa, zaradi povečanega števila ljudi, ki hkrati bivajo na določenem območju, se poveča pritisk na vodovodno, kanalizacijsko in energetsko infrastrukturo.

Problem je, če ti vplivi niso obvladovani, do česar prihaja zlasti takrat, ko je razvoj turizma prehiter oziroma ni usklajen z dinamiko razvoja kraja. O preturizmu govorimo, ko turistično destinacijo ob istem času obišče toliko ljudi, da so presežene njene nosilne zmogljivosti in to negativno vpliva tako na življenje lokalnega prebivalstva kot na kakovost doživetja in zadovoljstva obiskovalcev.

Pojavijo se lahko tudi negativni gospodarski učinki na območju destinacije, kot so višanje cen vsakodnevnih dobrin in s tem življenjskih stroškov lokalnih prebivalcev, višanje cen najema nepremičnin in manjša ponudba le-teh za prebivalce zaradi vključitve nastanitvenih zmogljivosti v turistične namene po načelih delitvene ekonomije (nastanitve tipa Airbnb, booking.com ipd.), spreminja se struktura in število lokalnih prebivalcev, v mestih lahko pride celo do gentrifikacije.

Odzivanje na preturizem

Mesta in destinacije se na izzive velikega obsega turizma in preturizma odzivajo z različnimi ukrepi. Ti so odvisni od konkretnih vplivov in njihove kombinacije, značilnosti destinacije in njenih fizičnih lastnosti in zmogljivosti ter ciljev, ki jih pri tem zasledujejo. Največkrat gre za kombinacijo ekonomskih, družbenih, okoljskih in političnih ukrepov.

Med ekonomskimi ukrepi so na primer omejevanje največjega dovoljenega števila nočitev v zmogljivostih delitvene ekonomije (Airbnb), zvišanje turistične takse, prepoved odpiranja novih trgovin za turiste na najbolj obiskanih območjih ipd.

Ko je na destinacijah ali posameznih znamenitostih obiska preveč, se navadno uvaja omejevanje števila dnevnih ali sočasnih obiskovalcev, enakomerno razporejanje obiska na vse dneve v tednu, preseganje sezonskosti ter razporejanje obiska na daljše časovno obdobje ali kar na vse leto.

Ena od možnosti je izgradnja objektov, ki ponazarjajo replike znamenitosti, ali interpretacijskega centra najbolj obremenjenih ali ranljivih znamenitosti na drugih lokacijah, da se manjša število obiskovalcev originalnih znamenitosti in se hkrati preusmerjajo na manj obiskana območja.

Tak primer so ukrepi za obvladovanje obiska na gori Fudži na Japonskem, ki vključujejo dnevno omejitev števila pohodnikov na štiri tisoč, časovno prepoved gibanja in obvezno pristojbino, narejene so tudi pomanjšane replike gore, ki so turistom na voljo v številnih mestih v državi.

Poseben izziv je obvladovanje preturizma na destinacijah, ki so posebej ranljive, mnoge med njimi so na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Eden takih je Dubrovnik. Po snemanju Igre prestolov so zabeležili kar 30-odstotno rast števila obiskovalcev, razmerje med turističnimi obiskovalci in lokalnimi prebivalci je doseglo celo 27 : 1, mestu je pretil celo umik z Unescovega seznama.

Vpeljali so program razvoja trajnostnega turizma, s poudarkom na ohranitvi kulturne dediščine in izboljšanju kakovosti življenja svojih prebivalcev ter leta 2017 zagnali program Spoštuj mesto. Omejili so število obiskovalcev v starem mestu, v sodelovanju z mednarodnim združenjem za križarjenje dosegli prilagoditev urnikov prihodov in odhodov ladij v Dubrovnik, kar pripomore k uravnavanju toka turistov in sprostitvi zastojev v starem mestu.

Združenje je z mestom sodelovalo pri razvoju novih izletov, ki vključujejo točke zunaj starega mesta, ter ozaveščalo potnike za spoštljivo obnašanje, v duhu programa Spoštuj mesto. Znan je tudi primer jame Altamire v Španiji, ki je bila zaradi preturizma nekaj časa za obiskovalce celo zaprta.

Reševanje problemov preturizma mora biti zasnovano dolgoročno in širše ali pa celo na več ravneh. Nekateri ukrepi posegajo tudi na regulatorno raven, glede na razsežnost nekega pojava celo na raven države, druge je možno urediti na občinski ravni oziroma ravni turistične destinacije.

Razvoj turizma kot del razvoja mesta ali območja

Razvoj turizma je skupni cilj in je v funkciji kakovostnejšega življenja mesta oziroma območja. Mesta z visoko kakovostjo življenja so do takega stanja prišla z načrtnim razvojem mesta, ki vključuje razvoj vseh relevantnih gospodarskih in družbenih dejavnosti, zato bolje obvladujejo izzive, ki jih rast in nadaljnji razvoj prinašata. Višje kakovosti življenja ne dojemajo le prebivalci teh mest, ampak tudi obiskovalci, prek visoke stopnje zadovoljstva ter kakovosti doživetij.

Kobenhavn in Dunaj, ki sta prepoznani kot mesti z najvišjo kakovostjo življenja in na različnih lestvicah izmenjaje dosegata prvo mesto, imata dolgoročno strategijo turizma, ki je vkomponirana v strategijo razvoja mesta, naravnano v trajnost, ekonomsko rast ter kakovost življenja za vse – prebivalce in obiskovalce. Na Dunaju so se zavezali za doseganje podnebne nevtralnosti mesta do leta 2030.

Načrtovana 24-odstotna rast števila obiskovalcev v Kobenhavnu do leta 2030 obeta visoke ekonomske učinke, vendar tudi povečuje tveganje za prekomerni turizem. Zato stalno razvijajo trajnostne načine za obvladovanje tokov turistov, preprečevanje preturizma, uravnavanje potreb prebivalcev in pričakovanj obiskovalcev.

Obiskovalce motivirajo, da se odločajo za trajnostne izbire med svojim bivanjem, na primer za najem čolnov na sončno energijo in izdelanih iz reciklirane plastike; za samostojno voden obisk v neznano okolje, kar razprši turistični tok ob sočasni promociji lokalne trgovine in konzumiranja lokalnih proizvodov.

Izdali so trajnostni vodič po Kobenhavnu, ki ponuja obiskovalcu trajnostne izbire, kot so možnosti kolesarjenja, bolj trajnostne možnosti prehrane, trgovine z lokalnimi izdelki, točke/prostor, kjer lokalni prebivalci in obiskovalci izvajajo skupne aktivnosti, ter mu tako pomaga, da se obnaša trajnostno. Izdelali so Trajnostni vodič 2.0, orodje za načrtovanje poslovnih dogodkov, kongresov in sestankov na način, da se minimizira ogljični odtis ter ustvari pozitiven in trajnosten vpliv.

Na Dunaju izvajajo dejavnosti za zmanjšanje okoljskega odtisa, ki ga obiskovalci pustijo za sabo, in promovirajo različne načine trajnostnega obiska in ogleda mesta. Ponujajo program obiska najbolj zelenih površin mesta; razvili so tridnevni program obiska trajnostnih in zelenih točk Dunaja s celovito ponudbo, vključno s hrano, katere sestavine in priprava temelji na trajnosti; ponujajo obiske zelenih muzejev, ki izpolnjujejo zahtevne kriterije glede trajnosti.

Leta 2018 so vpeljali znamko Austrian Ecolabel, po kateri se certificirajo turistični ponudniki, objekti, muzeji idr. in dokazujejo svojo trajnostno naravnanost. V kulinariki vpeljujejo trend od kmetije do kuhinje, povečujejo ponudbo veganskih in ekoloških restavracij.

Tako v Kobenhavnu kot na Dunaju aplicirajo model sodelovalnega, vključujočega in trajnostnega turizma, v katerega so vključeni vsi relevantni deležniki, vključno s prebivalci in turisti, in v obeh mestih pri tem uporabljajo digitalne tehnologije. Dejavnosti, ki jih izvajajo, stalno spremljajo in merijo ter prek tega identificirajo priložnosti.

Z digitalizacijo teh aktivnosti imajo vzpostavljeno široko bazo podatkov, ki jo uporabljajo pri sprejemanju odločitev, tudi na povsem operativni ravni, kot je usmerjanje tokov turistov.

Na podoben način digitalizacijo uporabljajo tudi drugje, kjer obvladovanje velikega števila obiskovalcev in usmerjanje turističnih tokov poteka v realnem času.

V Dubrovniku glede na dejanske podatke, ki ji zajemajo digitalne kamere ob mestnih vratih pri vstopu, aplicirajo različne režime upravljanja tokov turistov ter za lajšanje in preprečevanje zastojev turiste usmerjajo tudi zunaj starega mesta. Omejeno število vstopnih točk v staro mesto Dubrovnik pomeni prednost pri obvladovanju števila sočasnih obiskovalcev, ki je Benetke ali druga mesta s tako množičnim obiskom in njegovim omejevanjem nimajo.

Digitalna tehnologija se na splošno uporablja za vnaprejšnje obvladovanje omejenega obiska prek obvezne registracije ali nakupa vstopnic. Z uporabo digitalnih kartic, v katere so vključene vstopnine za znamenitosti, muzeje, javni prevoz, se lahko razprši obisk med različnimi znamenitostmi, spodbuja in nagradi se trajnostne izbire, na primer v obliki popustov ali drobnih nagrad (brezplačna kava, dodatna vožnja, več storitev). Na voljo so orodja za lastno raziskovanje manj frekventnih destinacij in območij ipd.

Pomen holističnega pristopa

Izkazano je, da prav holističen pristop k razvoju mesta in destinacije, v katerega je vključen tudi razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge, prinaša največje in najbolj uravnotežene rezultate. Gre za delitev skupnih temeljnih ciljev ter za opredelitev prispevka turizma pri njihovem doseganju. Temeljni razvojni programi vključujejo trajnostni razvoj, zeleni prehod in prizadevanje za okoljsko vzdržnost.

Uvajanje policentričnega usmerjanja obiskovalcev na način, da se na širšem območju mesta ali destinacije oblikuje večje število centrov/sider okoli ene ali nekaj znamenitosti, ob teh pa v neposredni bližini vzpostavi podporna infrastruktura, kot so kavarne, tipične lokalne restavracije ali drugačne točke oddiha in zabave, je lahko zelo unikatna in inovativna rešitev.

V Zagrebu je na primer zavetišče za mačke organizirano v samem centru in na inovativen način, da predstavlja atraktivno popestritev turistične ponudbe mesta. Ideja je zelo zanimiva tudi za Slovenijo, saj bi policentričen pristop lahko uvedli na ravni širšega območja okoli turističnih mest ali regije. S tem bi razbremenili centralno destinacijo v smislu števila obiskovalcev in njihove časovne razporeditve ter sočasno promovirali tudi druge kraje in destinacije.

Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na turistične tokove globalno in jih spreminjajo. Sedanje krizne in vojne razmere ter energetska kriza že vplivajo na turistične tokove, močne in hitre spremembe se obetajo v letalskem prometu in s tem vpliv na dostopnost oddaljenih destinacij.

Pričakovati je povečan interes za obisk bližjih destinacij oziroma tistih, do katerih je možno priti z drugimi oblikami prevoza. Za spopadanje s temi izzivi bo nujno trajnostno obvladovanje turizma destinacij – mest in regij – in v tem iskanje novih in inovativnih pristopov, za trajnostno prihodnost, razvoj in ustvarjanje pogojev za kakovostno življenje in sobivanje – za prebivalce in turiste danes in za prihodnje generacije.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.