Iransko ljudstvo tepejo sankcije, bogati otroci Teherana pa na Instagramu razkazujejo svoj luksuz

Agazadeh oz. blagorodni pravijo Iranci sinovom in hčeram iranske elite, katerih življenje se po 40 letih Islamske republike nikakor ne more primerjati življenjem slehernika v državi. Privilegirani mladini vedno znova uspe zasesti najbolj zaželene položaje v državi, prejema štipendije in brez težav potuje po svetu.

A si lahko v Iranu le redki privoščijo življenjski slog "enega odstotka", zato so vedno glasnejši pozivi proti neenakopravnosti in kulture nepotizma, ki se je razrasla. Tako je na primer konec lanskega leta po številnih kritikah po le dveh dnevih na vrhu geološkega inštituta s položaja odstopil zet predsednika Hasana Rohanija Kamiz Mehdizabeh, je nedavno pisal ameriški Washington Post.

Odstop predsednikovega zeta je sicer sledil protestom lani poleti, ko so Iranci na družbenih omrežjih od politikov in drugih veljakov zahtevali, naj priznajo, da njihovi otroci uživajo privilegije le zaradi zvez z vlado.

Med drugim je tudi klerik Mahdi Sadrosadati kritiziral eno od "luksuznih" objav sina upokojenega poveljnika revolucionarne garde na Instagramu in opozoril, da je nemogoče, da je 25-letni Rasul Toluej postal tako bogat po lastnih zaslugah. "Ljudje si težko privoščijo plenice," je med drugim opozoril.

Odkar so ZDA lani napovedale odstop od iranskega jedrskega sporazuma in ponovno uvedle sankcije, je iransko gospodarstvo v težavah, posledice pa najbolj čutijo tisti na dnu družbene lestvice. Stopnja brezposelnosti znaša okoli 12 odstotkov, vrednost valute je lani padla, inflacija pa raste.

A že pred uvedbo sankcij se je v državi povečeval razkol med revnimi in bogatimi. Profesor ekonomije na ameriški univerzi Virgina Tech Djavad Salehi-Isfahani ocenjuje, da je razkolrastel predvsem zaradi številnih varčevalnih ukrepov. Iranski gospodarski sistem namreč ne obravnava ljudi na dnu lestvice enako kot tiste na vrhu.

Raziskovalec washingtonskega Inštituta za poročanje o vojni in miru Reza Akbari je ocenil, da je zaradi slabih gospodarskih razmer v Iranu razširil skrajen odpor do korupcije, nepotizma in blagorodnih, ki se zdijo imuni na realnost v državi.

Nekoč so člani iranskega vladajočega razreda svoje razkošno življenje skrivali pred javnostjo, vendar se je to spremenilo z novo generacijo, ki ga brez sramu razkazuje na spletnih omrežjih.

Za elitno mladino veljajo druga pravila kot za ostale, purizma verskih vodij pa ne jemlje resno. Tako na družbenem omrežju Instagram objavljajo fotografije svojih dizajnerskih oblek, luksuznih avtomobilov in bleščečih zabav, blagorodne Iranke pa se pokažejo tudi brez obvezne rute na glavi. Ob tem pa niti za trenutek ne pomislijo na morebitne posledice, ki bi jih ob takšnem razkazovanju zelo verjetno občutili drugi državljani.

Sin diplomata Saša Sobani redno svojih pol milijona sledilcev obvešča o najnovejših dogodivščinah in zabavah, ki si jih popestri z lepoticami, šampanjcem in prestižnimi avtomobili. "Kako dolgo mi boste še zavidali," je med drugim zapisal pod eno od objav.

Svet mladih, lepih in bogatih Irancev pa redno spremlja tudi stran na Instagramu Bogati otroci Teherana (Rich kids of Tehran). Sledilci tako dobijo vpogled v življenje elite s posnetki divjih zabav, kratkih oddihov v prestižnih gorskih letoviščih, pogosto pa se mladina baha tudi z nenavadnimi domačimi živalmi, kot so različne divje mačke.

Agazadehi so se pojavili pred približno 20 leti, ko so znali izkoristiti vse vezi, ki so jim bile položene v zibko. Po oceni Suzanne Maloney z inštituta Brookings se je tovrstni nepotizem hitro razrasel tudi pri naslednjih generacijah.

Pred dvema letoma je ogorčenje med drugim sprožil sin reformističnega politika Hamid Reza Aref, ko je dejal, da je njegov uspeh v življenju rezultat "dobrih genov". Izraz je navdihnil tudi viralni ključnik, ki ga Iranci še vedno uporabljajo, ko se norčujejo iz višjega razreda ali opozarjajo na razlike med razredi, ko rečejo, da dobre službe dobijo le tisti z dobrimi geni.

V Iranu je sicer večina družbenih omrežjih blokiranih, Instagram zaenkrat še ne. Naj bi se pa to po napovedih iranskega pravosodja v januarju kmalu spremenilo. Kot opozarja nemški tednik Spiegel, želijo verjetno s prepovedjo omrežja omejiti gnev ljudstva, ki redno spremlja življenje lepih in bogatih. A Iranci so iznajdljivi pri iskanju novih poti, kako obiti cenzuro, še piše tednik.