V dunajski Wiener Stadthalle je z energično skladbo Bangaranga dobesedno eksplodirala na odru in osvojila tako žirije kot občinstvo.

Letošnje tekmovanje za pesem Evrovizije je sicer potekalo v precej drugačnem ozračju kot prejšnja leta. Čeprav Slovenije letos ni bilo med nastopajočimi državami, se je evrovizijski stroj vrtel naprej – z enako mero blišča, škandalov, čustev in nepredvidljivih preobratov. V središču vsega pa je bila bolgarska predstavnica Dara.

Njeno pravo ime je Darina Nikolaeva Yotova. Rodila se je leta 1998 v Varni, obmorskem mestu na vzhodu Bolgarije, kjer je že kot otrok izstopala po izraziti energiji in potrebi po nastopanju. Glasba zanjo nikoli ni bila le hobi, temveč način preživetja in izražanja. Širša javnost jo je prvič opazila leta 2015 v bolgarski različici oddaje X Factor, kjer je kot komaj sedemnajstletno dekle prišla vse do finala.

Takrat je delovala divje, impulzivno, včasih celo neukrotljivo – a prav ta nepredvidljivost je postala njen zaščitni znak.

Po oddaji je hitro postala ena največjih mladih zvezd bolgarske pop scene. Njene pesmi pa so združevale sodoben dance-pop, R&B in balkanski temperament.

Med uspešnicami, ki so jo izstrelile med zvezde, so Thunder, Call Me in Mr. Rover. Prav slednja je pozneje dobila dodatno mednarodno pozornost, ko je njen koncept prevzel tudi korejski pevec Kai v uspešnici Rover.

Njena zasebnost je sicer precej zaščitena. O partnerskem življenju govori redko, v bolgarskih medijih pa jo opisujejo kot človeka z zelo majhnim krogom prijateljev.

Kljub zvezdniškemu statusu naj bi ostala močno povezana z družino v Varni, posebej z mamo, ki jo pogosto omenja kot svojo največjo oporo. Veliko časa posveča tudi vizualni podobi, modi in konceptom nastopov; sodelavci jo opisujejo kot perfekcionistko, ki želi nadzorovati vsak detajl – od koreografije do osvetlitve.+

In potem je prišla Bangaranga. Pesem, ki je sprva delovala kot še ena nalezljiva dance-pop uspešnica, se je na evrovizijskem odru spremenila v pravi spektakel. Navdih zanjo je črpala iz bolgarskega rituala kukeri – tradicionalnih maskiranih plesalcev, ki z glasnimi zvoki odganjajo zle duhove.

Dara je ta folklorni motiv preoblikovala v moderno pop eksplozijo: krzno, maske, agresivna koreografija, hitri rezi kamer in skoraj hipnotičen refren. Kritiki so nastop opisovali kot »kontrolirani kaos«, družbena omrežja pa so ga spremenila v viralni fenomen.

Pesem je napisala skupaj z mednarodno ekipo avtorjev, med njimi Anne Judith Wik, Cristianom Tarceo in Dimitrisom Kontopoulosom. Sama je pozneje povedala, da zanjo Bangaranga pomeni upor proti strahu in občutku nemoči – nekakšen notranji upor proti lastnim demonom.

Odzivi na njeno zmago so bili siloviti. V Bolgariji so ljudje slavili na ulicah Sofije in Varne, družbena omrežja so eksplodirala. Del občinstva je njen nastop označil za »najbolj nor evrovizijski trenutek desetletja«, drugi pa so jo primerjali z Lady Gaga in Rosalío.

Dara danes deluje kot umetnica nove generacije evropskega popa: samozavestna, vizualno drzna in dovolj ranljiva, da ji ljudje verjamejo. Njena zmaga na Evroviziji tako ne pomeni le uspeh ene pesmi, ampak trenutek, ko je iz regionalne zvezde postala obraz sodobnega balkanskega popa.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.