Trenerska vloga je za zdaj ne mika, si pa želi, da bi Slovenija tudi v prihodnje imela vrhunske tekmovalke v hitrih disciplinah.

Dvakratna svetovna prvakinja v smuku tako ostaja vpeta v šport, v katerem je preživela večino svojega življenja. Z avstrijskim proizvajalcem smuči Kästle bo sodelovala pri razvoju opreme, testiranjih in podpori na tekmah svetovnega pokala.

Ob tem jo čakajo nova povabila na predavanja in motivacijske pogovore, na katerih bo lahko izkušnje iz vrhunskega športa prenašala v vsakdanje življenje.

"To najbolje poznam in me najbolj veseli. Res sem srečna, da imam priložnost še naprej izkoristiti svoj občutek za smuči, hkrati pa spoznati tudi drugo plat tega športa," je povedala Štuhec v pogovoru za STA.

Štuhec tudi rada govori o tem, kaj jo je naučil vrhunski šport in kako lahko njegove lekcije uporabimo tudi zunaj smučarskih prog.

"Če nekaj delaš rad in si motiviran, lahko izkušnje iz športa preneseš tudi v vsakdanje življenje," je eno od sporočil, ki jih želi približati predvsem mlajšim. Sama dobro razume, kako težko je usklajevati šolo, treninge in osebno življenje, vendar poudarja, da so odrekanja lažje sprejemljiva, kadar človek ve, zakaj nekaj počne.

Po letih natančno odmerjenih treningov, tekmovanj in odrekanj se odpira prostor za drugačno življenje. Tudi nekoliko bolj sproščeno, kot se je pošalila sama, saj si lahko zdaj brez slabe vesti privošči kakšno zabavo, "čago".

Čeprav bo ostala blizu smučarskega dogajanja, se za zdaj ne vidi v vlogi trenerke.

"Mislim, da sem za takšno delo nekoliko preveč pikolovska in zahtevna. To bi bilo bolj na lastno odgovornost udeleženih," se je pošalila. "Tudi zdaj v življenju delam stvari tako kot prej - ali jih narediš na polno ali pa jih ne. Polovičarstva ne sprejemam. Se pa po koncu športne poti začenjam zavestno učiti strpnosti in prilagajanja, saj ugotavljam, da preostali svet ne deluje vedno po enakih, brezkompromisnih načelih," je bila iskrena.

Mlade smučarke in drugi športniki pa se lahko nanjo obrnejo, če potrebujejo nasvet. A opozarja, da zna biti neposredna. Stvari ne olepšuje, kar ni vedno način komunikacije, ki bi ga bili drugi pripravljeni sprejeti.

Pomemben del pogovora je namenila tudi prihodnosti slovenskega ženskega smuka in superveleslaloma. Po njenem odhodu se znova odpira vprašanje, ali bo Slovenija dobila novo tekmovalko, ki bi lahko posegala po najvišjih mestih v hitrih disciplinah.

"Srčno si želim, da bi bilo tako," je dejala. Ob tem je poudarila, da dogajanja v mlajših kategorijah ne spremlja dovolj podrobno, da bi lahko ocenjevala trenutno stanje.

Prepričana pa je, da bi bila izguba ženskih hitrih disciplin velika škoda. Smuk in superveleslalom se morda zdita nevarna, vendar po njenem ponujata nekaj čudovitega, česar ne bi smeli izgubiti zgolj zato, ker je težko priti do vrhunskih rezultatov.

"Res bi bilo škoda, če jih v prihodnje ne bi doživljal nihče, tudi če ne bi šlo za vrhunske tekmovalke ali zmagovalke," je poudarila.

Ob tem ni želela "soliti pameti" vodilnim v smučarski zvezi, saj se zaveda, da so težave širše. Bazen tekmovalcev se zmanjšuje, zanimanje za šport upada, velik izziv je že navdušiti mlade, da se vključijo v smučanje in v njem ostanejo - bodisi kot tekmovalci bodisi pozneje kot trenerji, serviserji ali drugi športni delavci.

"Verjamem, da se vsi trudijo po najboljših močeh. Kaj se bo zgodilo, se ne bo pokazalo čez noč," je opozorila.

Pri Kästleju bo Štuhec sodelovala pri razvoju, po potrebi pa bo pomagala tudi na tekmah svetovnega pokala. Njeno delo bo lahko obsegalo vse, od preverjanja snežnih razmer in podpore na ogledu proge do pogovorov s tekmovalkami ter drugih opravil v ciljnem prostoru.

Na sneg bo morala še nekoliko počakati. Od operacije kolena še niso minili štirje meseci, zato trenutno predvsem krepi mišice. Pozneje se bo lahko bolj vključila v testiranje različnih vrst smuči.

Štuhec ne skriva, da jo smučanje še vedno najbolj veseli in da se zime že veseli. Obenem pa se uči tudi drugačnega ritma življenja, v katerem ni vse podrejeno naslednji tekmi.

Zadnji meseci so bili zanjo zahtevni tudi zunaj smučanja. Poleg rehabilitacije se je morala spoprijeti z drugimi življenjskimi izzivi, med njimi z boleznijo psičke Pepe, ki jo amputirali tačko. Zdaj je po njenih besedah znova dobro, kar je prineslo olajšanje po težkem obdobju.

Štuhec se je odzvala tudi na novico, da bo Zlata lisica v Kranjski Gori znova zaživela pod svojim imenom.

"Veseli me, da tekma ostaja v Sloveniji. Ali je v Mariboru ali Kranjski Gori, je v tem pogledu manj pomembno, saj je bistveno, da jo imamo. Zame osebno pa je Zlata lisica lahko samo v Mariboru. Za Mariborčane, ki smo z njo odraščali, ima posebno mesto. Drugje bi ji lahko rekli 'zlata gamsinja' ali kaj podobnega, lisica pa je lisica. Vseeno sem vesela, da se tradicija ohranja."