Čeprav je Helena še leto prej v intervjuju za isto revijo dejala, da jo kakšni trači sicer za kratek hip vržejo iz tira, ampak se potem raje nasmeje, tokrat očitno ne njej niti Mitji ni bilo do smeha. Oziroma – Helena se je menda, kot je kasneje pisala Marinčičeva, smejala, ampak šele po tem, ko je Mitja grobo udaril Vesno v čelo, da je padla nazaj in se udarila v glavo!
Po objavi članka o pretepanju sta namreč zakonca Zaman prišla zvečer, ko je bila že tema, na Vesnin domači naslov. Pozvonila sta pri sosedi in potem potrkala na Vesnina vrata. Šokirana novinarka jima je rekla, da se lahko pogovorijo v uredništvu, ne pa pri njej, a sta jo odrinila in ji pod nos pomolila mobitel, češ da naj takoj pokliče žensko, ki je bila vir informacij za njen zapis.
V Magu je v naslednji številki takratni urednik Danilo Slivnik, ki ga tudi ni več med nami, zapisal: »Težave Helene Blagne so se začele, ko se je poročila. Kar nenadoma se ni več vedelo, kdo je tam zaradi koga: Mitja Zaman zaradi nje ali ona zaradi Zamana. Očitno je bilo pri njiju že od začetka nekaj narobe s temeljnim pravilom o uspešnosti zveze med moškim in žensko, in sicer tistim, ki pravi, da je lahko uspešen moški v življenju le oni, ki zasluži več, kot lahko porabi njegova žena; ženska, ki velja za uspešno, pa naj bi bila ona, ki ji je uspelo najti takega moža. Kot kaže, sta se pri Blagnetovih oba nekoliko zmotila …«
Čeprav je bil Zaman nasilen že prej, četudi bi moralo že zaradi kolegialnosti biti drugače, so se nekateri mediji postavili na Helenino stran. Helena je namreč trdila, da naj bi jo Slivnik že leta neuspešno zalezoval, se ji vsiljeval in po telefonu govoril opolzke stvari. Slivnik je v svoji reviji objavil, da to ni res in da je z Blagnetovo prvič govoril tisti večer, ko je prišlo do njunega napada na Vesno Marinčič, saj sta očitno Zamanova želela pri njem doseči, da incident ne bi prišel v javnost.
Med drugim je takrat zapisal: »Najbolj sem bil presenečen, ko sem ugotovil, da se sploh ne zavedata, da sta naredila nekaj močno narobe … Začela je vpiti, da je ona Helena Blagne in bomo že videli, kaj to pomeni, da če hočemo vojno, jo bomo dobili … Še je vpila, zato sem potem rekel, če mi da moža, da ga vprašam, ali pretepa samo ženske ali si upa tudi moške. In po tistem je bilo še več dretja …«
Na srečo se je vse to dogajalo v prejšnjem tisočletju, veliko pred kulturo ukinjanja, saj bi sicer Helena verjetno čez noč pozabila na kariero. Tako pa je svojo pot nadaljevala, a po nekaj letih le ugotovila, da ima z Mitjem več škode kot koristi in ga umaknila iz svojega posla, potem pa še življenja. Nanj jo spominja le sin, ki pa ima z mamo menda vzoren odnos.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
