Revija Reporter
Magazin

Grega in Metka Repovž: Nočemo biti preveč fina gostilna, ohranjamo domačnost

Marko Medvešek

29. dec. 2017 12:20

Deli na:

Metka in Grega Repovž

Primož Lavre

V dolenjskem Šentjanžu je tik ob cerkvi stara vaška krčma, ki je danes eno najzanimivejših in najopaznejših turističnih kmetij v Sloveniji in biser slovenske podeželske kulinarike.

Zavezanost ekološki pridelavi se Repovževim obrestuje: na nekaj hektarjih zemlje pridelajo večino hrane, ki jo v trgovini in gostilni ponudijo svojih strankam, jedi iz kuhinje chefinje Metke Repovž pa že dolgo ne privabljajo samo domačine, temveč tudi izbirčne goste iz vse Slovenije in tujine. Metka in mož Jože sta v zadnjih letih vodenje prepustila sinu Gregi, ki bedi nad vini, strežbo, marketingom in še čim, a kmetija Repovž ostaja družinski projekt, pri katerem sodeluje in pridno dela vsa družina. Prihodnost je obetavna, je prepričan Grega, ki ga navdihuje velik gastronomski razvoj Vipavske doline. Zaveda se, da so njegovi domači Dolenjci razvojno precej za Vipavci, a dolenjski griči vseeno ponujajo izvrstno vino in hrano, ki preseneti in navduši goste.

Prebral sem opis, da je to, kar ponujate, nova dolenjska kuhinja. Kaj naj bi to bilo?

Grega Repovž: Po mojem so si to bolj drugi izmislili za nas. Za nas je smisel gostinstva, da jemlješ surovine iz okolja, da vzdržuješ tradicijo. Mi smo že dvesto ali tristo let družinska gostilna in vsaka generacija je nekaj dodala. Mi danes pogledamo, kako so delali nekoč, temu morda sami kaj dodamo. Iz tega bi najlažje dobili termin nova dolenjska kuhinja. Sicer pa delujemo bolj po kmečki logiki.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 Grega in Metka Repovž spregovorita o tradiciji svoje kmetije in gostilne; o ekološki kmetiji, ki je dejansko družinski projekt; kako se kljub rastočemu ugledu med ljubitelji gastronomskih užitkov nočejo odpovedati gostom iz domačega kraja; kako je nabiranje solate na vrtu ob gostilni lahko zanimivo za goste; zakaj Dolenjska po krivici velja le za deželo cvička in na katero vino prisegajo pri Repovžu; zakaj jim gostov ne manjka, pa čeprav so morda najslabše označena gostilna v Sloveniji.