Kot je še menil, je nujno, da vse evropske države vlagajo v obrambo veliko več, kot v zadnjih 30 letih. Evropa je po njegovem tudi dopustila stagnacijo svoje obrambne industrijske baze. Dejstvo je, da se Evropa v današnjih časih ne more več zanesti na ZDA do tolikšne mere, kot se je lahko doslej. Glede vloge Evrope v svetu je menil, da staro celino čaka še veliko dela, če želi postati močna igralka v globalnem svetu.
Za ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa, ki ga je Fukuyama med drugim označil za despota in nekoga, ki deluje kot poslovnež in na takšen način tudi vodi državo, rad pa bi cel svet, je po besedah ameriškega politologa značilen izolacijski imperializem. Sicer so še vedno vodilna in najmočnejša ekonomija, a velika šibkost ZDA je politično polarizirana družba, kjer po besedah Fukuyame polovica Amerike želi dobesedno uničiti drugo polovico.
Sloviti ameriški politolog Francis Fukuyama je bil gost festivala Fabula.
O vlogi Rusije v svetu je med drugim povedal, da je ruski predsednik Vladimir Putin mobiliziral sodobno obliko fašizma, ki ne bo kar tako izginil.
Glede vloge demokracije v svetu je Fukuyama menil, da ta v svojih temeljih še vedno deluje, a tudi dodal, da brez družbeno močnega zaupanja, ki ga spodbuja družbeno sodelovanje, ta ni mogoča. V današnjem času je po njegovih besedah tovrstnega zaupanja vse manj.
Po besedah Fukuyame bi si morali prizadevati za sodobno, moderno državo, na čelu katere bi bili strokovni voditelji z vero v javno dobro in pravni red, njihov primarni interes pa ne bi smel biti lastno bogatenje. Sodobna, moderna država tudi ne bi smela imeti nič s korupcijo, je dodal.
Sloviti ameriški politolog Francis Fukuyama je bil gost festivala Fabula.
O izzivih, ki jih predstavljajo informacijske tehnologije, vključno z umetno inteligenco, pa je za Fukuyama izpostavil izzive biotehnologije, s katero je moč nadzirati ljudi.
Pogovor, ki ga je vodil sociolog in politolog Rudi Rizman, je bil povezan tudi z nedavnim izidom slovenskega prevoda Fukuyamove najnovejše knjige Liberalizem in njegove tegobe, v kateri zagovarja klasični liberalizem kot sistem, ki omogoča pluralnost, spoštuje temeljno človekovo dostojanstvo, ustvarja gospodarski napredek, hkrati pa analizira grožnje z leve in desne.
V knjigi je kritičen do neoliberalizma in poudarja potrebo po regulaciji, ki bi omejila moč korporacij ter izboljšala socialno blaginjo. Obenem se dotakne negativnih učinkov digitalne dobe, v kateri spletne platforme manipulirajo z javnim mnenjem, širijo napačne informacije ter spodkopavajo demokratično razpravo.
Francis Fukuyama (1952), ameriški politolog, pisatelj in profesor na Univerzi Stanford, je doktoriral na Harvardu. Znan je po svoji vplivni tezi o koncu zgodovine, ki je oblikovala svetovne razprave o politiki, identiteti in prihodnosti demokratičnih sistemov. Med njegova najpomembnejša dela sodita še Konec človeštva: posledice revolucije v biotehnologiji in še neprevedena Trust: Social Virtues and the Creation of Prosperity, Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment.
