Programsko so se osredotočili na glasbeno potovanje po renesančni Evropi, po deželah takratne srednje Evrope ter Apeninskega polotoka. Vsako točko koncertnega programa so posebej naznanili in jo dodatno obrazložili. Idejna zamisel samega koncertnega programa je bila v duhu starogrškega filozofa Heraklita Mračnega, ki pravi, da vse teče (Panta rhei) ter da je edina stalnost nestalnost, kar sovpada s srednjeveškim doživljanjem sveta in širšega okolja kot odseva dogajanja v vesolju oziroma kozmosu.

Vsi trije glasbeniki Katarina Haun, Maruša Brezavšček in Adam Bergman, ki sestavljajo komorno skupino Capella Helvetica, so samozavestno in mirno stopili na oder. Kake posebne treme ni bilo začutiti. Svoje delo so opravili dostojno in profesionalno, čeprav je kak ton zaradi načina igranja na replike renesančnih inštrumentov ušel. A vidi se, da so se dobro pripravili. Posebej so se posvetili agogičnim oznakam, ki so jih v triu lepo ujeli in se povezali ter tako prepričali publiko. Kaki deli niso bili ravno enostavni, sploh ker so se morali harmonsko ujeti in prehajati na ritmično natančno zapisane harmonije. Ti so briljirali v delih Orlanda di Lassa, pa tudi drugih. Vidi se, da so težjim delom skladb nastopajoči namenili več pozornosti in jih dobro naštudirali. Trud je opazen.

Katarina Haun je na kornetu in kljunasti flavti pri večini skladb nosila glavno melodijo in idejno misel skupaj s Marušo Brezavšček. V tandemih sta bili ubrani in zvokovno čisti. Brazavščkova je izkazala še mojstrsko obvladovanje srednjeveškega inštrumenta dulcijana, ki ga je bilo zanimivo tako videti kot tudi poslušati. Ton je glasbenica skrbno oblikovala in podala njegove različne odtenke ter tako lepo poudarila posebnosti tega inštrumenta. Adam Bergman prav tako na kljunasti flavti in na pozavni je v svojem igranju natančen in korekten. Ženskemu delu komorne zasedbe je lepo sledil in ju pri igranju podpiral, skladbam je dodal lepo barvo in zvočni odtenek.

Stara glasba je pri nas najbolj zastopana v poletnih dneh, nekako že tradicionalno v sklopu dolgoletnega in uveljavljenega festivala Seviqc. Ta festival vsako leto v Slovenijo pripelje vrhunske izvajalce baročne glasbe, daje priložnost tudi obetavnim slovenskim kot tudi že priznanim poustvarjalcem tovrstne glasbe. Poseben užitek pa je, sploh za ljubitelje, zvok replik inštrumentov tedanjega časa in opazovanje tehnike muziciranja nanje. Tako dobimo dodaten vpogled v srednjeveško glasbeno zapuščino.

V širšem kontekstu je pohvalna odločitev pristojnih, da vendarle podprejo festival stare, renesančne in baročne glasbe, ki ga praktično od osamosvojitve dalje organizira z veliko vloženega truda Klemen Ramovš, da ta zvrst glasbe pri nas živi in ima svojo mesto. Ne samo to, Slovenija se s tem festivalom, ki sicer niso tako pogosti po svetu, uveljavlja na posebnem zemljevidu, nastopajočim na tem festivalu pa pritiče posebna referenca. Tokrat si mestna občina Celje z županom Matejem Kovačem zasluži prav tako posebno pohvalo in apel, da se ta festival še naprej odvija v knežjem mestu.

Festival Seviqc

Capella Helvetica

Knežji dvor Celje, 18. avgust 2025