»Več kot bomo gledali delavskih filmov, več je upanja, da se bo delavcem dogajalo manj krivic,« je ob uvodnem nagovoru dejal znani slovenski filmar Simon Tanšek, sicer programski direktor Kamerata, edinega festivala slovenskega filma pri nas, ki je na slavnostni otvoritvi v nekdanji rudniški kompresorski postaji že drugič zasedel prostore nekdanjega rudnika Trbovlje-Hrastnik. Na slavnostni otvoritvi so občinstvo nagovorili ministrica za kulturo Asta Vrečko, župan občine Hrastnik Marko Funkl in veleposlanik Češke republike v Sloveniji Juraj Chmiel.
Otvoritev drugega festivala delavskega filma Kamerat časovno sovpada z 200. obletnico rudarstva v Hrastniku, ki je zaznamovalo zasavsko identiteto in postalo simbol boja za delavske pravice. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril župan občine Hrastnik Marko Funkl, je festival Kamerat zaživel z natančno določenim namenom: »Da govorimo o delavskih pravicah v delavskih krajih, saj je velika potreba, da se govori o teh temah, in skozi takšne vsebine opozorimo, da na trgu dela ni vse tako, kot mora biti.«
Omenimo, da je bil Funkl pred nastopom županske funkcije in vstopom v politiko tudi sam aktiven v borbi za delavske pravice. Ob tem je še dodal, da je v Hrastniku letos 200. obletnica rudarstva in 60. obletnica steklarstva. »Mi smo rudnike pripeljali do konca, pozabili pa smo na pravičen prehod, kar se vidi v visoki stopnji brezposelnosti, nižjem BDP in infrastrukturi. Želimo si, da bi Zasavje ponovno zaživelo, da bi bilo to tovarištvo in delovna vnema nekaj, kar bi nas ponovno vrnilo na zemljevid kot regijo, ki jo je vredno obiskati.«
Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je poudarila pomen industrijske dediščine v slovenskih krajih: »Žal se v Sloveniji v zadnjih desetletjih soočamo s propadanjem industrijske dediščine. Industrijska dediščina je le redko prepoznana kot kulturna dediščina. To ni zgolj neka nepotrebna ovira, da se dobijo parcele za neke nepotrebne investicije. Vesela sem, da sem na festivalu, ki je na kraju, kjer so potekali boji za delavske pravice in ki ima potencial za nadaljnji razvoj. Kultura je tista, ki lahko pomaga zastaviti neko vzdržno in socialno pravično pot za naprej.«
Veleposlanik Češke republike v Sloveniji Juraj Chmiel pa je v nagovoru dejal, da je počaščen, da so ga povabili na festival, ker je tudi sam odraščal v filmski družini, saj je bil njegov oče filmski in gledališki režiser. Videli bomo tri imenitne češke filme, ki so posvečeni delovnim ljudem. Pri tem je izpostavil film Dukla 61, ki je posvečen nesreči v rudniku Dukla, ki je zahtevala življenje več kot 100 rudarjev in je bila po besedah veleposlanika neposredna posledica slabega upravljanja rudnika. Festivalu je zaželel srečno pot.
Delovodja festivala Nina Kavzar je poudarila: »Če smo lani še na tem mestu morali pojasnjevati našo vizijo edinega festivala delavskega filma pri nas, lahko letos z veseljem ugotovim, da je to čedalje manj potrebno. Odziv na prvi festival Kamerat nam daje potrditev, da je sinergija delavstva in kulture tisto, kar ste tudi obiskovalci festivala začutili. Veliko se vas je na festival vrnilo, kar nam utrjuje vero v to, da bo Kamerat v prihodnje se večji in vsebinsko bogatejši.«
Simon Tanšek pa si je v uvodnem nagovoru sposodil besede režiserja Metoda Pevca, ki je razmišljal o pomenu delavskega filma in rekel, da teh filmov nima smisla kazati tem ljudem, ki delajo delavcem težave – slabim šefom ali tajkunom –, saj so oni prepričani in jih je težko spreobrniti. Imajo pa ti filmi smisel za ljudi, ki jih lahko spodbudijo, da delajo v dobro delavcev in ustavijo slabe prakse delodajalcev.
Program Kamerata letos vključuje nabor 16 filmov domače in tuje produkcije, razdeljenih v štiri programske sklope: retrospektiva, dokumentarni film, celovečerni film in fokus. Novost letošnjega festivala je sklop filmov študentov AGRFT, v katerem se bodo predstavili štirje filmi mladih režiserjev. Na ta način Kamerat podaja roko mladim, ki so še na začetku ustvarjalne poti.
Letošnja država v fokusu pa je Češka, ki ima prav tako pestro industrijsko dediščino, ki daje navdih filmskim ustvarjalcem. Na festivalu se tako ob podpori veleposlaništva Češke republike v Sloveniji predvajajo trije češki filmi, v okviru spremljevalnega programa pa je na ogled razstava Plečnik in Praga. Poleg treh čeških filmov Skrivanci na niti (1969, Jiri Menzel), Dukla 61 (2018, Jakub Režny)in Nova Šichta (2020, Jindich Andrš) se bodo na festivalu predstavili še naslednji filmi: Po isti poti se ne vračaj (1965, Jože Babič), Dober dan za delo (2018, Martin Turk), Junaki delavskega razreda (2022, Miloš Pusić), Izgnanstvo (2020, Visar Morina), Mleko (2019, Grimur Hakon), Stavka (2019, Stephane Brize), Tovarne delavcem (2021, Srđan Kovačević), Metka, Meki (2021, Nika Autor) in Heat Singers (2019, Nadia Parfan).
Poleg omenjene razstave si obiskovalci lahko ogledajo tudi prenovljeno zbirko zasavskega uporništva, fotografije s Kameratovega fotografskega natečaja in likovna dela učencev Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik na temo delavstva.
Sicer pa so v okviru spremljevalnega programa tudi letos na sporedu okrogle mize s tematiko delavskih pravic.