Najboljša serija leta? Bodoča klasika? Nadaljevanje zmagovitega niza Vincea Gilligana? Vse troje je čisto mogoče in po dveh tretjinah prve sezone celo zelo verjetno. Konkretne ocene bomo seveda lahko dajali čez nekaj tednov, še bolj pa čez nekaj let, a že zdaj upamo trditi, da je Pluribus ena najbolj domiselnih in najdrznejših serij leta, fantastično zastavljena, sijajno režirana in posneta, s premišljenimi, natančnimi in nepredvidljivimi scenariji z izjemno karakterizacijo glavnega lika in zapleti, ki gledalca osupnejo, stresejo, pravzaprav kar absorbirajo.

Glavna igralka Rhea Seehorn si zasluži vse možne nagrade, tudi tiste za nazaj, ki bi jih morala dobiti za vlogo Kim Wexler v Gilliganovi prejšnji seriji Better Call Saul.

Pluribus je serija, ki se je je najbolje lotiti neokužen z informacijami o vsebini. Apple je serijo kupil predvsem na podlagi ugleda, ki si ga je scenarist, režiser in producent Gilligan pridelal s kultnima serijama Kriva pota in Better Call Saul, in podobno jo tudi prodaja – marketing pred kampanjo ni razkril praktično ničesar o zgodbi ali likih, z izjemo tega, da je protagonistki ime Carol (Seehorn), da je najbolj nesrečna oseba na svetu in da se jo vsi trudijo spraviti v boljšo voljo.

In da je zelo drugačna od serij, ki jih je Gilligan ustvaril dotlej. Da ne bi po nesreči razkrili preveč in pokvarili užitka odkritja, dodajmo le še to, da ima precej več skupnega z njegovim delom v seriji Dosjeji X, pri kateri je vrsto let sodeloval kot scenarist in spisal ter zrežiral nekatere najboljše epizode.

Ter da je Carol uspešna avtorica pogrošnih fantazijskih »ljubičev«, ki pa ima ambicije pisati zelo drugačne knjige, in da že pred epohalnim momentom, ko se je svet skoraj čez noč popolnoma spremenil, ni bila najsrečnejša oseba.

Kot mešanica trilerja, karakterne študije, znanstvene fantastike je Pluribus nekaj, kar je trenutno brez primere na televiziji. Gilligan in njegovi soscenaristi redno presenečajo in silijo v ugibanje, kaj se bo zgodilo.

Včasih uganeš, kaj se bo zgodilo, a še pogosteje jo usekaš mimo. Serija naslika na prvi pogled idealen svet, v katerem se vsi razumejo, nasilja in vojn ni več, nihče več ne trpi pomanjkanja, za bolne in onemogle je poskrbljeno po najboljši močeh. A ta utopija ima svojo ceno, ob kateri je Carol zgrožena in želi si vrnitve starega, nepopolnega, krivičnega, pogosto okrutnega sveta.