Harmonikar Dejan Kušer se na naših odrih vse bolj uveljavlja kot vrhunski glasbenik, ki docela obvlada svoj inštrument. Svoj program prepleta s skladateljskimi mojstri klasične glasbe kot tudi kasnejšimi, skladatelji 20. in 21. stoletja. Izvaja novitete slovenskih skladateljev, ki pišejo za harmoniko, kar je še posebej pohvalno.

Pohvaliti velja tudi njegov nabor skladb, saj v svoje koncertne večere uvršča skladbe, ki niso pisane za harmoniko, največ je takih, ki so pisane za klavir, ter tako harmonikarju predstavljajo večji izziv, poslušalcem pa veselje ob poslušanju interpretacije.

Ta preskok iz klavirskih not v izvedbo za harmoniko je zahteven, sploh pri skladateljih, ki se zvokovno in tehnično opirajo na klavir. Tako je potrebna posebna prstna in tehnična spretnost, da se na diatonični harmoniki izvedejo zapisane note, poudarita se harmonska in ritmična zamisel skladatelja na eni ter seveda mojstrsko obvladovanje raztezanja meha harmonike in s tem povezano izvabljanje dinamike na drugi strani. 

Za tokratni koncert je Kušer na harmoniki uvodoma izvedel Pavano za umrlo infantinjo Mauricea Ravela, ki je izzvenela naravnost čudovito, čutno in s polno emocijo. Kot nekakšen stabilen in previden začetek celovečernega koncerta. Z liričnim melosom je solist omrežil publiko, se sprostil in zatem podal tehnično zahtevnejše skladbe.

Sledila je Mozartova klavirska Sonata v B-duru kv. 333, ki jo Kušer mojstrsko obvlada. Zanimivo je bilo slišati harmonikarsko izvedbo Nokturna op. 16 št. 4 Ignacija Jana Paderewskega, ki velja za enega njegovih intimnejših nokturnov. Veliko tehnično spretnost pa je Kušer pokazal pri izvedbi Bachove druge Francoske suite, ki že pri pianistični izvedbi zahteva visoko obvladovanje tehničnih prvin, kaj šele na diatonični harmoniki.

Hitrost in smisel za baročno muziciranje, lepo oblikovan in izravnan ton na harmoniki je izkazal tudi v Sonati v c-molu k. 139 Domenica Scarlattija. Pozna se, da Kušer goji posebno naklonjenost do tega skladatelja in da večkrat uvršča različna njegova dela v svoje koncertne programe. Za zaključni del koncertnega programa pa je izbral obe Debussyjevi Arabeski, kar je redkost. Obe je mojstrsko izvedel in podal še eno zvokovno razsežnost tega skladatelja. 

Pohvaliti velja prizadevanja organizatorjev Festivala Lent, ki nas vsako leto obdarja z vse več zanimivimi in pestrimi kulturnimi vsebinami. Izjemno veliko dogodkov, ki jih festival ponuja, pritegne vse generacije, mlade, pa tudi malo manj mlade, poskrbijo za vse umetniške zvrsti, tudi deficitarne, kot so šansoni, ulično gledališče ipd. Pomemben element so otroške delavnice in program za otroke, saj s tem vzgajajo naše bodoče obiskovalce kulturnih vsebin. 

S prepletom medkulturnih, mednarodnih kulturnih, športnih in tudi kulinaričnih vsebin postaja Festival Lent eden pomembnejših v regiji. Mestna občina Maribor ima tako poleg osrednje nacionalno vrhunske in vse bolj mednarodno prepoznavne SNG Drame, Opere in baleta Maribor še odmevni festival, kar Maribor umešča med pomembne kulturne prestolnice sveta, k čemur je pripomogel tudi naziv evropske prestolnice kulture 2012. Slovenija mora te dosežke skrbno čuvati in jih podpirati, v današnjih časih predvsem finančno. 

Koncerte Dejana Kušarja kot tudi program Festivala Lent bomo z veseljem še spremljali. Letošnji Festival Lent je ponudil obilo dobrih in vrhunskih dogodkov. Tudi edukativnih za vzgojo najmlajših ter pod svoja krila jemlje tudi predstavitve naših vrhunskih športnikov. Z zanimanjem in visokimi pričakovanji se oziramo na program naslednjega leta, ki bo zagotovo v svoji ponudbi še širši in večji.