Razprava o ukrepanju v tej smeri poteka še v več drugih državah, pa tudi na ravni EU. Antropolog Dan Podjed je za STA ocenil, da je prepoved smiselna, in upa, da bo s podobnim ukrepom sledila tudi Slovenija.

Avstralija nalogo preverjanja starosti nalaga platformam

Avstralski parlament je zakonodajo, ki prepoveduje uporabo več družbenih omrežij mlajšim od 16 let, sprejel lanskega novembra, veljati pa bo začela v sredo. S prepovedjo želi vlada omiliti negativni vpliv omrežij na mladostnike, zlasti glede vsebin, ki bi lahko škodile njihovemu zdravju in dobremu počutju.

Vlada je v začetku leta tudi naročila raziskavo, ki je ugotovila, da 96 odstotkov avstralskih otrok, starih med 10 in 15 let, uporablja družbena omrežja, sedem izmed desetih pa je na njih izpostavljenih škodljivim vsebinam. To vključuje sovražne in nasilne vsebine ter vsebine, ki spodbujajo motnje prehranjevanja in samomor. Več kot polovica otrok je bila tudi žrtev spletnega nadlegovanja, poroča BBC.

Prepoved uporabe zajema omrežja Facebook, Instagram, Snapchat, Threads, TikTok, X, YouTube, Reddit ter platformi Kick in Twitch. Mladostniki in njihovi starši ne bodo kaznovani za kršitve prepovedi. Namesto tega bodo v skladu z novimi pravili nalogo preverjanja starosti opravljale spletne platforme.

Po navedbah vlade bodo podjetja morala za učinkovito izvajanje novih pravil uporabljati različne tehnologije za preverjanje starosti. Te lahko vključujejo uporabo osebnih izkaznic, prepoznavanje obraza oziroma glasu ali t. i. sklepanje starosti, ki analizira spletno vedenje in interakcije, da oceni starost osebe.

Če tehnološka podjetja novih pravil ne bodo upoštevala, jim grozi kazen v višini do 49,5 milijona avstralskih dolarjev (približno 28,2 milijona evrov).

Kritiki prepovedi so zaskrbljeni zlasti glede obsežnega zbiranja in shranjevanja osebnih podatkov, potrebnih za preverjanje starosti uporabnikov. Mnogi menijo tudi, da bi bilo učinkoviteje otroke izobraževati o tem, kako uporabljati družbena omrežja.

Nekateri najstniki so medtem za BBC povedali, da bodo pred iztekom roka ustvarili lažne profile na družbenih omrežjih ali pa prešli na skupne račune s svojimi starši. Analitiki napovedujejo tudi porast uporabe omrežja VPN, ki omogoča spremembo odčitane lokacije uporabnika.

Družbena omrežja so do prepovedi uporabe platform za mlajše od 16 let kritična, a bodo hkrati večinoma skušala upoštevati nova pravila. Tehnološki velikan Meta, ki si lasti Facebook, Instagram in Threads, je denimo že prejšnji teden začel zapirati račune najstnikov.

Razprava o podobnih ukrepih tudi v drugih državah

O podobnih ukrepih, kot jih je glede uporabe družbenih omrežij sprejela Avstralija, sicer razmišljajo tudi nekatere druge države, med njimi Nizozemska, Danska, Norveška in Nova Zelandija.

Španska vlada je pripravila predlog zakona, ki bi od zakonitih skrbnikov zahteval, da odobrijo dostop do družbenih omrežij za mlajše od 16 let. V Združenem kraljestvu pa so julija uvedli nove varnostne predpise, po katerih spletnim platformam grozijo visoke globe ali celo zaporne kazni za vodstvene delavce, če ne implementirajo ukrepov za zaščito mladih pred ogledom nezakonitih in škodljivih vsebin, poroča BBC.

Razprava o prepovedi se odvija tudi na ravni EU. Evropski poslanci so konec novembra pozvali k ukrepom za zaščito mladoletnikov na spletu, kot sta starostna omejitev za mlajše od 16 let in prepoved najbolj škodljivih praks, ki povečujejo zasvojenost. Da mora EU razmisliti o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij, se je septembra zavzela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Dan Podjed upa na podoben korak v Sloveniji

Antropolog Dan Podjed iz Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, ki je bil med pobudniki letošnje peticije za zakonsko omejitev uporabe pametnih telefonov v šolah, je za STA ocenil, da je ukrep, ki ga je sprejela Avstralija, smiseln, in upa, da bo temu sledila tudi Slovenja.

"Mogoče niti ni nujno, da je zakonsko predpisana meja, lahko pa bi bilo to neko pravilo, ki bi veljalo v družbi, ampak seveda se lastniki omrežij že zdaj požvižgajo na te starostne omejitve," je povedal.

Prepričan je, da bi države morale ravnati pametno na področju uporabe družbenih omrežij, ki mladim "dokazano ne koristijo, temveč jim bolj škodijo".

Pri tem je opozoril, da so tehnologije postale slabše, in da so namenjene razdruževanju oziroma temu, da se čim prej skregamo na njih.

"To je tudi poslovni model za njimi. (...) Tiste objave, ki so bolj sporne, so bolj deljene, večkrat komentirane, večkrat všečkane in na ta način se ne prihaja do povezovanja ljudi po vsem svetu, temveč ravno nasprotno vse bolj smo razdruženi, skregani, osamljeni in omrežja so - tega pa se zavedajo tudi mladi - eden od glavnih razlogov za porast nekaterih zaskrbljujočih trendov v generaciji Z, torej tesnobnosti oziroma anksioznosti, depresij, samopoškodovanja in pa poskusov samomorov," je dodal.

Strinjal se je s tem, da naj platforme prevzamejo svoj del odgovornosti, prav tako pa pa bi po njegovem mnenju tudi starši morali ravnati bolj premišljeno, med drugim pri odločitvah glede tega, kdaj dati otroku pametni telefon.