Dan fetalnega alkoholnega sindroma, za dobrobit otrok in nosečnost brez alkohola

Dan fetalnega alkoholnega sindroma, ki ga obeležujemo 9. septembra, je tako mednarodni dan spodbujanja nosečnosti brez alkohola ter osveščanja o posledicah, ki jih lahko povzroči izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu. Odnos bodočih staršev do alkohola in nosečnosti je namreč odraz širšega družbenega odnosa do pitja alkohola, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v času nosečnosti. Poleg poznavanja informacij o tem, da pitje alkohola lahko trajno škodi še nerojenemu otroku, je za opuščanje pitja alkohola v času nosečnosti pomemben tudi odnos drugih. "Verjetnost, da bo nosečnica opustila pitje alkohola, je večja, če okolica od nje ne pričakuje, da bo pila alkohol, če je v to ne sili, če njen partner ne pije ali zmanjša pitje alkohola in tudi njo spodbuja k nepitju alkohola ter če podobno storijo njeni bližnji, sodelavci, prijatelji," je pojasnila Maja Roškar z NIJZ.

V raziskavi, v kateri so strokovnjaki ugotavljali razširjenost pitja alkohola med nosečnostjo po svetu in v posameznih državah, so ocenili, da v Sloveniji skoraj tri četrtine nosečnic ne uživa alkohola. Raziskava je pokazala tudi, da se ženske, ki v času nosečnosti ne pijejo alkohola, pogosteje zavedajo škodljivosti alkohola na splošno in vedo, da pitje alkohola lahko pri otroku povzroči trajne in nepopravljive posledice, zdravje svojega otroka pa ocenjujejo kot eno od najpomembnejših vrednot. Med razlogi za prenehanje pitja v obdobju načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo so tudi skrb, da bi s svojim pitjem otroku lahko povzročile škodo, ter občutki krivde.

Pitje večjih količin alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za številne neugodne izide, kot so spontani splavi, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka. Tveganje za nekatere neugodne izide poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola. Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, namreč hitro prehaja skozi posteljico do ploda. Raven alkohola v plodovi krvi hitro naraste in je lahko višja kot raven pri materi. Plodova sposobnost razgradnje alkohola je slaba, zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.

Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto doživljenjskih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra. Med drugim se kažejo kot učne težave, motnje pozornosti, hiperaktivnost ali vedenjske motnje. Najtežja in najbolj znana posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom je fetalni alkoholni sindrom, ki vključuje kognitivne primanjkljaje, značilne poteze obraza, motnje osrednjega živčevja in rasti. Čeprav so možgani organ, na katerega ima alkohol najtežji vpliv, lahko do nepravilnosti pride tudi na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu in endokrinem sistemu, še opozarjajo na NIJZ.