CNN svetuje: V letu 2018 se izognite s turisti nagnetenemu Dubrovniku

Med njimi sta tudi hrvaški Dubrovnik in italijanske Benetke, pa tudi španska Barcelona, indijski Tadž Mahal in Galapaško otočje.

S prevelikim številom turistov, ki negativno vplivajo tako na življenje domačinov kot ogrožajo tamkajšnji ekostistem, se sooča škotski otok Skye. Tamkajšnja policija je celo izdala poziv obiskovalcem, naj ne hodijo na otok, če niso ravno rezervirali namestitve na njem.

Nad prevelikim številom turistov se pritožujejo tudi v Barceloni. V letu 2016 je katalonsko prestolnico obiskalo 34 milijonov obiskovalcev ali za četrtino več kot v letu 2012. Prebivalci so nad turisti vse bolj nezadovoljni in po mestu se že pojavljajo tudi grafiti proti turistom, navaja CNN.

V Dubrovniku, ki mu je Unesco zagrozil, da ga bo zaradi prevelike gneče odstranil s seznama svetovne kulturne dediščine, so se oblasti odločile, da si bo središče starega mesta lahko ogledalo največ 4000 turistov na dan. Število obiskovalcev se je namreč skokovito povečalo tudi zato, ker je staro mestno jedro kulisa priljubljene serije Igra prestolov. Avgusta 2016 so jih v enem dnevu našteli kar 10.388.

Prav tako nameravajo v Dubrovniku zmanjšati število velikih potniških križark, ki pristanejo v starem pristanišču. Leta 2016 se je tam izkrcalo skoraj 800.000 ljudi, ki so potem v mestu ostali le tri ure.

Podobno je prevelika gneča tudi v turističnem biseru na severu Jadrana - v Benetkah. Domačini vse bolj zapuščajo mesto, ki postaja za njih predrago, zlasti zaradi vse višjih najemnin stanovanj, ki jih lastniki namenjajo turistom, ne pa lokalnim prebivalcem. Tam jih živi le še okoli 55.000, medtem ko mesto obišče okoli 30 milijonov turistov letno. Leta 2017 je v mestu prišlo tudi do protestov lokalnih prebivalcev zaradi tega problema.

Na seznamu krajev s preveliko gnečo je tudi grški otok Santorini, ki vse bolj poka po šivih. Lani ga je obiskalo dva milijona turistov. 850.000 jih je prišlo z velikimi križarkami. Na otoku zdaj nameravajo omejiti število obiskovalcev na dan na 8000.

Turistov se otepajo tudi v himalajski kraljevini Butan. Preveliko gnečo skušajo zmanjšati tudi s turističnimi taksami v višini 200 do 250 dolarjev na osebo na dan. Lokalni prebivalci se pritožujejo predvsem zaradi velikega vpliva, ki ga imajo obiskovalci na tamkajšnji krhek ekosistem, zlasti s smetenjem.

Dostop turistov je začela omejevati tudi Indija pri obisku Taj Mahala. Vsako leto ta mavzolej obišče osem milijonov turistov, od tega polovica tujih. To vse bolj ogroža snežno beli marmor mavzoleja. Indija se je zato odločila, da bo zmanjšala vsaj pritisk domačih turistov.

Vse večja gneča je tudi na strehi sveta, na Mount Everestu, zlasti iz nepalske smeri. Nepal je že leta 2015 omejil število dovoljen za dostop na vrh gore, zdaj pa so prepovedali še slepim ljudem, dvojnim amputirancem brez ustreznih zdravstvenih dokazil in samostojnim alpinistom brez vodnika, da bi osvojili Everest ali katerokoli drugo goro na njihovem ozemlju. S tem želijo uradno predvsem zmanjšati število nesreč in smrti v gorah, navajajo.

Tudi sicer so dovoljenja za vzpon na Mount Everest iz nepalske strani kar precej zasoljena - stanejo 11.000 dolarjev, navaja CNN.

Na seznam so uvrstili tudi inkovsko citadelo visoko v gorah Machu Pichu. Leta 2016 jo je obiskalo 5000 ljudi na dan, kar je še enkrat več, kot priporoča Unesco. Oblasti so uvedle nekaj ukrepov, ki naj bi omilili število obiskovalcev, a zaenkrat večjih učinkov tega ni videti, navaja CNN.

Na seznamu je tudi otočje Galapagos. Ekvadorske oblasti skušajo tudi za zavarovanje edinstvenega ekosistema na tem odmaknjenem otočju omejiti gibanje turistov na zgolj določene otoke in območja. Vseskozi mora biti zraven tudi vodič.

S preveč turisti se otepajo tudi italijanske Cinque Terre, ki jih je leta 2015 obiskala množica 2,5 milijona obiskovalcev. Prevelike množice naj bi sprožale tudi plazove v okolici in s tem povzročale škodo. Oblasti nameravajo število turistov omejiti na 1,5 milijona.

Na seznam krajev, "ki se jim je najboljše izogniti", se je uvrstila tudi Antarktika. Čeprav naj bi zaradi ekstremnih vremenskih razmer šlo za še zadnjo pravo divjino na Zemlji, se število turistov v zadnjih treh letih ves čas vneto povečuje, kar bi lahko ogrozilo tamkajšnje okolje. V sezoni 2016/2017 je to celino obiskalo 44.367 turistov. Zdaj ladje, ki krožijo okoli Antarktike, ne smejo imeti več kot 500 potnikov, še navaja CNN.