Revija Reporter
Magazin

Anamarija Lampič ostala brez zoba - a ne bo ga pogrešala

STA

13. okt. 2025 13:58 Osveženo: 14:00 / 13. 10. 2025

Deli na:

Anamarija Lampič

Jure Klobčar

Biatlonce konec tedna na ekshibiciji v Münchnu čaka uvod v olimpijsko sezono. Slovenska reprezentanca je še v preteklem tednu trenirala v Lavazeju v dolini Fiemme, med tistimi, ki morajo nadoknaditi izgubljeno iz septembra pa je Anamarija Lampič, ki so ji operativno odstranili modrostni zob.

"September je vsako leto tisti mesec, ki je zelo dinamičen in naporen, saj imamo številne medijske in sponzorske obveznosti. Tisti, ki smo malo bolj prepoznavni, smo tudi malo bolj izpostavljeni. Želijo nas povsod in vsi v tem obdobju malo zbolimo, staknemo kakšen prehlad ali virozo. V olimpijski sezoni pa je to še bolj stopnjevano," običajne manjše zdravstvene zaplete v jeseni razlaga trenutno najboljša slovenska biatlona.

Letos pa so se težave še potencirale, potem ko se je odločila, da bo dala odstraniti modrostni zob. "Bila sem v dilemi, ali naj počakam do konca sezone, na koncu pa nismo tvegali. Zob je na tisti strani, kjer imam naslonjeno puško in je moral ven že zdaj. Zadeva je bila kar zapletena, saj so mi zob odstranili kirurško, dobila sem šive in posledično izgubila 10 dni treninga. En teden sem popolnoma mirovala in se pazila pred prehladom, nato sem spet naredila nekaj bazičnega treninga in upam, da bom na višini nadoknadila zamujeno," je zdravstveno težavo opisala tekmovalka.

Tudi po lanskem uspehu na Pokljuki, kjer je na tekmi s skupinskim startom, torej kar štirimi streljani, osvojila tretje mesto, je bila za delo dodatno motivirana, svari pa pretiranimi pričakovanji.

"Še vedno se mi zdi, da nihanja so in bodo. Enako kot je bilo v lanski sezoni. Na vseh tekmah ne bom konkurenčna, saj imam dobre in slabe dneve tudi na tekmah. A dokazala sem, da lahko. Na Pokljuki je bil moj dan, moj strelski dan in tekaški dan. In, če so tako dnevi, ko se vse izide, se pokaže tudi rezultat. In prav to daje energijo za trde treninge," še opisuje nekdanja vrhunska smučarska tekačica, ki se je po prehodu v biatlon pred tremi leti na stopničke na najvišji ravni uvrstila dvakrat.

Tekaški del priprave je ne skrbi. "Na običajni tekmi, seveda z dobrim materialom, sem zanesljivo med hitrimi tekmovalkami. Sezona pa bo pokazala, če sem še najhitrejša. Vse to potem izgleda lahko, a je vse odvisno od materiala. Smuči morajo biti prave in potem imam tudi visoke cilje."

Strelski del sicer napreduje, a tudi v četrti biatlonski sezoni še ni tak, kot si želi. "Na treningu doslej še nismo streljali pod tako visoko obremenitvijo, kot je to na tekmah. Strelski trening z nizkim pulzom opravim zelo dobro, a to na tekmi ne pomeni nič. Je pa dobra osnova, a opažam razliko med mano in drugimi, kjer so odstopanja zgrešenih strelov manjša. Pri meni je več odvisno od dnevne forme. Ta se običajno vidi na tekmi že ob nastrelitvi pušk."

"Četrto leto sem zraven, a mi še ni uspelo nadoknaditi vseh teh izkušenj, ki jih imajo ostali, ki streljajo vsaj od 15. leta naprej, nekateri že dlje. Morda so bili naučeni drugače, postopoma, jaz pa sem nekaj faz preskočila. Vidim napredek, vem, da sem lahko dobra, da sem lahko tudi na zmagovalnem odru, nihanja pa so velika," še pravi tekmovalka.

O tem, ali bi morali strelski trening opravljati prav vsi mladi smučarji tekači, ki bi se jim na ta način odpirala vrata za nastopanje v dveh športih, tekmovalka ni želela razpravljati. Zase pravi, da je morda zamudila trenutek, ko se je odločila za prestop iz teka v biatlon. "V tem zadnjem tekaškem letu bi morala več individualno trenirati tudi streljanje. Takoj sem padla v reprezentanco A in seveda se glavni trener ni mogel ukvarjati le z mano, zato sem tudi sama kriva za del zamujenega."

Strelski trening je tudi letos obogatila z različnimi vajami, naredila korak naprej, vseeno pa so nihanja še naprej velika. "Še vedno pride dan, ko mi je vse čudno, kot bi pravkar začela streljati. Na srečo pa so tudi dnevi, ko mi gre dobro od rok. Ampak to je biatlon, kjer nikoli ne veš točno, kako se bo razpletalo."

V olimpijski sezoni 2025/26 je za biatlonce ena glavnih ugank visoka nadmorska višina (1600 m) olimpijskega prizorišča v Anterselvi. "Težko bi rekla, kako se bo telo odzvalo. Veliko je odvisno od pripravljalnega obdobja," se je ozrla proti olimpijski preizkušnji.

"Pri nekaterih se mi zdi, da z višino pretiravajo, saj lahko ob tem tudi pregoriš. Spet drugi na višino sploh ne gredo, ker jim to ne ustreza. Veliko je odvisno od posameznika, zase pa upam reči, da ne smem biti na višini predolgo, ... Zaenkrat mi Ivekov (Janez Marič op. STA) plan zelo odgovarja," še pravi 30-letna Gorenjka, ki pri trenerju izjemno ceni, da se je z njim moč tudi sproti pogovarjati o delu.

Pomagajte oblikovati Reporter!

Vaše mnenje šteje. Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati vsebine, ki jih berete vsak dan.

Rešite anketo