Veselju ob imenovanju ministrske ekipe dvanajste demokratično izvoljene slovenske vlade se je pridružilo še radostno vznemirjenje ob misli, da v poslanskih klopeh poleg klenih pripadnikov zmagovalne koalicije sedi tudi izjemno pronicljiva opozicija, ki ve, kaj nam je v tej državi početi. Na žalost je treba priznati, da tega ne moremo trditi za vse stranke opozicije. SDS že ne ve, kaj bi rada, NSI se še odloča, ZAAB pa je v tem trenutku hendikepirano, ker njegovi najboljši kadri ravno ta čas stopajo na novo življenjsko pot. V takih okoliščinah je še sreča, da so tovariši in tovarišica iz Združene levice zbrani in spočiti in vsak trenutek pripravljeni opozoriti na najbolj žgoče probleme.

Tako me je oni dan posebno navdušilo izvajanje tovarišice – uganili ste, da gre za prvakinjo tega sklica parlamentarnih desk – Violete Tomić, ki me je popolnoma učvrstilo v veri, da se nam zlepa ne more kaj hudega zgoditi. Na zgodovinski seji, ko so poslanci potrjevali ministre, je tako, kot zna samo ona, spregovorila o ponižanih in razžaljenih. Ker mnogi med vami – podobno kot bivša premierka in bodoča komisarka Alenka Bratušek – zaradi drugih nujnih obveznosti zasedanja državnega zbora niste utegnili spremljati v živo, mi dovolite, da predstavim njeno razmišljanje, ki se ga te dni učim na pamet (ob tej priložnosti se zahvaljujem tehničnim službam državnega zbora za zgleden zapis magnetograma). Takole gre (opombe v oklepajih je pripisala moja malenkost), pripravite robčke:

»Naša človeška veličina se kaže po tem, kako plemeniti smo do najšibkejših. (op. p. Človek, kako to ponosno zveni! bi rekel Maksim Gorki.) Zato bom ta trenutek spregovorila o pravicah živalih. (op. p. Štiri noge dobro, dve nogi slabo! bi se strinjal prašič iz Živalske farme.) Vem, da boste mnogi rekli, kako danes, ko je v Sloveniji toliko lačnih otrok, ljudi in zaposlenih – zakaj bi danes govorili o pravicah živali. (op. p. To je bilo rečeno bolj retorično, saj vemo, da v Sloveniji, odkar smo se znebili strahovlade Janeza Janše, ni lačnih otrok, kaj šele ljudi.) Kriza (op. p. Tovarišica Violeta očitno soglaša z novim premierjem Mirom Cerarjem, ki se ne strinja trditvijo bivše premierke Alenke Bratušek, da je kriza končana.) ne sme biti izgovor za naše nečloveško ravnanje in nanašanje bolečine kateremukoli živemu bitju.

Zato ne vem, zakaj ne bi zamenjali reje, ki je dosti neprijazna z izpusti. Zakaj ne bi opustili transportov živali in si raje privoščili mleko, jajca od srečnih živali? (op. p. Priznati moram, da me je ta izjava o »srečnih prigrizkih« malo zmedla, saj predstavnica Združene levice gotovo ne dela reklame za zloglasni McDonald's in njegov happy meal.) Tisti, ki jedo meso – zakaj ne bi jedli meso brez antibiotikov, brez hormonov in brez adrenalina, ki ga proizvaja strah in trpinčenje. Prihajam iz Bele krajine, in dr. Cerarja so volili mnogi vegetarijanci, mnogi ljudje, ki so rekli, ta človek je usmiljen do živali, on bo znal rešiti državo. (op. p. Kaj državo! Rešil bo planet toplogrednih plinov, če bo le dobil možnost drugega mandata.)

Zato vas pozivam, dr. Cerar, vas mogoče celo prosim in rotim, da svojo dirigentsko palico (op. p. Presto, maestro!) ostro uperite v Vurs in nedotakljivost njene direktorice, ki je že deset let tam. (op. p. Vida Čadonič Špelič se je tovarišici Violeti očitno zelo zamerila. Ker pa je bila tema »kraljestvo živali«, so si lahko oddahnili na Fursu, kjer so se prav ta čas posvetili pregonu zločink, ki za nekaj deset evrov na mesec čistijo stopnišča ipd.) Njeni inšpektorji pa praviloma kaznujejo samo prijavitelje mučenja živali, ne pa tistih, ki živali mučijo. Ta stvar je kulminirala pri nedavnem razkritju pasjih borb. V Sloveniji so našli cirka dvajset 20 pasjih legel, kjer nečloveško mučijo te živali in jih pripravljajo na boje. (op. p. Strinjam se, da je to treba raziskati. Kljub temu pa bi tovarišico Violeto rada spomnila na borne izsledke preiskave nečloveške ljubezni do psov, kar daje slutiti, da tudi za preiskavo nečloveškega mučenja psov ni veliko upanja, zlasti če organizatorji bojev sodijo v zaščiteno kategorijo prebivalstva.)

Vemo, da so pasji boji povezani z velikimi denarnimi vložki, bom rekla kar umazan krvav denar. (op. p. Navedba daje slutiti, da organizatorji sodijo natančno v prej omenjeno kategorijo prebivalstva.) In če bodo sumi o koruptivnih dejanjih inšpektorjev potrjeni, bo to hud madež na vaši vladi,« je bila odločna tovarišica Violeta. Priznati moram, da se mi je Miro Cerar ob tem nagovoru, tik preden je bila potrjena njegova vlada, kar malo zasmilil. Sedel je v klopi in bil videti kot polit cucek. To pa je bil seveda samo napačen vtis. Če bi namreč v tem bilo kaj resnic, bi se prvakinja parlamentarne drame gotovo zavzela zanj, kajti:

»Naša človeška veličina se kaže po tem, kako plemeniti smo do najšibkejših.«