Če s čim, je na volitvah mogoče potegniti daljšo prav z zaklinjanjem na odvratnost teh dveh orientacijskih pojmov. Tudi filozof Gorazd Kocijančič temu po svoje pritrjuje, ko v zadnji knjigi, sprašujoč se o (ne)smiselnosti političnega delovanja v spreminjanju družbe, razlaga, zakaj se ima za konservativnega anarhista oziroma kaj je zanj konservativna anarhična politika.
Protestniki pred Ljubljansko borzo so pozvali novinarje, naj namesto razprav o levici in desnici pokažejo resnični razkol v družbi. Prava izbira zanje ni tista med različnimi strankami, temveč med strankarsko politiko in direktno participativno demokracijo, ki jo oni gradijo na »osvobojenem območju« pred borzo. Tudi slovenska »mala« družba je toliko kompleksna, da ne more sprejemati odločitev neposredno na skupščini, kot je bilo v pradomovini demokracije. Brez poklicnih politikov in strank ne bo šlo. Všeč pa mi je, da na njihovem shodu ali skupščini lahko vsakdo predlaga karkoli. Z enim samim pogojem: to mora tudi sam znati spraviti v življenje. Velja le operativnost, kot se spodobi v teh časih, ko na politični borzi najvišje kotirajo delnice učinkovitosti.
Ne vem, ali svojo zamisel lahko uresničim, a predlagam, da mladim pred borzo spregovori tudi Kocijančič. In jim prebere kaj »škandaloznega« iz 1. Petrovega pisma, na katerega se sklicuje v knjigi. »Živite kot svobodni ljudje. Vendar ne tako, da bi bila vaša svoboda zagrinjalo zla, ampak ko Božji služabniki …« K temu pozivu k svobodi bi filozof glede na znamenja časa dodal: »Previdno. Bolj zvijačno od Imperija. A če je ogrožena svoboda, za katero vas je osvobodil Kristus (Gal 5,1), vztrajajte – ne glede na zadnjo ceno.«
Za pristno svobodo (političnega bivanja) bo treba vztrajati tudi po vrnitvi v »civilno družbo«. Zunaj varnih šotorov. Tabornikom oziroma skavtom ni hudo, kakšno (metereološko) bridkost pa že potrpežljivo prenašajo. A nad njih bi lahko prišlo tudi sramotenje globalnega kapitalističnega Imperija, s katerim bodo morali biti pripravljeni potrpeti. Prav zato, da bi vztrajali kot svobodni ljudje.
