Tisto, zaradi česar moramo biti pri nas globoko zaskrbljeni, je neokomunizem, ki ga jasno in glasno zagovarja Levica in ga bo kot nadzornica vlade tudi ob sleherni priložnosti uveljavljala. Najprej bodo to čutili verni, saj je poslanec Levice Franc Trček jasno povedal, da beseda Bog ne sodi v javnost in ni dvakrat za reči, da je ne bodo kriminizirali, kakor hitro bo mogoče.
Drugi na seznamu za pregon so tisti, ki se spominjajo tudi žrtev komunizma, ker po doktrini Mihe Kordiša to ni v skladu z »emancipatoričnimi idejami delavskega razreda« in ker so »socialisti tisti, ki so pregnali okupatorja in, ki so popeljali slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi v svetlo bodočnost«.
Seveda pa »emancipajske ideje delavskega razreda« zahtevajo tudi razlastitev izkoriščevalskih kapitalistov, nacionalizacijo, visoke davke, podržavljenje proizvodnih sredstev in zasebne lastnine, skratka enakost v revščini po venezuelsko. Drugače od nacionalistov in rasistov, ki vidijo sovražnika v tujcih, ga razredni borci, (neo)komunisti vidijo v sonarodnjakih in sodržavljanih.
KOLUMNA V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
