Po prepričljivi zmagi na lanskih lokalnih volitvah je Zoran Janković dobil krila in začel snovati naskok na premiersko mesto. Na poti mu niso bile zgolj Trojane, ampak predvsem močna konkurenca na levici. Zato je bilo treba počistiti prostor na slovenski levici in pomesti s konkurenco.
Vmes se je Janković varno umaknil v ilegalo in ni toliko kot prej skakal izza vsakega vogala. V tem času je prišlo do popolnega razpada na slovenski levici in medsebojnega klanja, v katerem je brez resnih prask kljub številnim aferam ostal ravno Janković, ob njem pa še Danilo Türk in Milan Kučan, samozvana rešitelja slovenske levice. Tisti Kučan, ki rad jadra s tajkunom Mermalom in mu gre kljub krizi očitno odlično, saj se je tako zredil, da kar poka po šivih. Svojo tesno vez je levičarski trio fantastikus potrdil, ko se je pojavil na odprtju Mermalove kristalne palače (manjkal ni niti neoliberalni reformator Ivan Svetlik), kjer smo bili deležni tudi nekaterih novih legendarnih zokijevskih nesmislov. Ti so ob vsem drugem še dodatno potrdili prepričanje, da za Slovenijo z Zokijem ni prihodnosti.
Med drugim je izstrelil legendarni nesmisel in razglasil, da je krize v slovenskem gradbeništvu konec. In to v trenutku, ko se slovensko gradbeništvo potaplja in je pred kolapsom. Nekdanji gradbeni gigant SCT je v stečaju. Gigant Primorje pleše na robu stečaja. Vegrad je v stečaju. Jankoviću ljubo podjetje GREP bo brez novih bančnih injekcij težko preživelo zaradi Stožic. Res, sami znaki rožnatih časov.
Zoki bo že vedel, saj je gradbinec po srcu. Seveda, to je lep, a težek poklic. Ne tako kot politika, čeprav gre v bistvu zgolj za gradbeništvo z drugimi sredstvi, kajne? Z gradbenimi tajkuni, ki jim pri nas zgrešeno ljubkovalno pravijo gradbeni baroni, ga vežejo tesne vezi. S propadlim tajkunom Ivanom Zidarjem je Zoki še nedavno rezal trto na Ljubljanskem gradu. In seveda ne smemo pozabiti Zokijevemu srcu nekdaj najdražje tajkunke Hilde Tovšak. Kako sta se nekoč objemala! Kako eksplozivne tiskovne konference sta imela skupaj, ko sta mirila javnost zaradi Celovških dvorov. Kakšni ganljivi prizori, kakšna prijateljstva! Teh podob človek zlahka ne pozabi.
Ob takem tajkunskem prijateljevanju ni presenetljiv Jankovićev antidemokratični dekret, ki ga je izrekel na Mermalovem slavju. Janković odloča, da je treba zdaj nehati govori o tajkunih in da je ponosen, da je prijatelj tajkuna Mermala. Kako lepo, kako neprepričljivo. A kaj, ko Zokiju retorika nikoli ni šla od rok, jezik pa ni nikoli bil njegovo orožje. Kljub precenjeni trenerki Marti Kos še vedno nima pojma o retoriki. Kakšna retorika, kakšen jezik! Saj mu štango med drugim držita Kučan in Türk, to bo dovolj za uspeh. Po drugi strani bi morala takšna neomajna megavatna levičarska podpora tajkunu in turbokapitalistu Mermalu res zbuditi številna vprašanja o bodočnosti slovenske levice in o tem, ali imajo omenjeni trije sploh pravico, da jo zastopajo.
No, Zoki ima tako ali tako od nekdaj svoja pravila levičarstva, ki se prilagajajo potrebam. Blablabla, kr' neki. Tudi Stožice so levičarski projekt. Kakopak. Saj gre za najboljši in najlepši projekt na svetu. Tako super je, zato ne more dobiti nobenega investitorja. Zdaj Zoki krivi svetovno gospodarsko krizo (?!), revolucijo v Libiji in odsotnost fatamorganskega Gadafijevega cvenka. Ne smemo pozabiti niti po Jankovićevem mnenju nekdaj najboljšega tajkuna Bineta Kordeža, ki je Grepu na razpisu posodil Merkurjevo ime in takoj odstopil od sodelovanja. Zdaj Kordež besno kolumnira za blog Razgledi o zadolževanju. Saj, na to se res spozna. Ampak Zokija ne more prekositi.
Najbolj nas lahko preseneča, da Janković kljub katastrofalnemu zadolževanju Ljubljane še vedno igra velikega finančnega mojstra. Hokus pokus – in z Zokijem smo že v rdečih številkah. In to ravno zato, ker se po lastnih besedah v nasprotju z drugimi politiki dobro spozna na bilance. Zokiju je rdeča v krvi, predvsem rdeče številke. Mestni proračun je zelo zadolžil tudi zaradi Stožic. Kaj pa blazna trditev »če ni pošten, je vsaj uspešen«? Pa saj Zoki sploh ni uspešen! Rdeče številke niso znak uspeha, tudi če se pretvarjaš, da si levičar.
Ampak njegovih zvestih slug to ne omaje. Zoki je edina rešitev za levico, blodijo. Če bi ga le vsi z leve podprli, tudi Kučan, Türk, Stanovnik, bi se prebil tudi onstran Trojan. Potem mu štajerski navijači v »njegovih« Stožicah ne bi smeli več hruliti »Zoki, jebi se!«. Kljub temu so nekateri spregledali, da je Zoki v resnici poguba za levico. Ko in če bi enkrat prišel na oblast, jih ne bi več potreboval več. Zoki nikogar ne potrebuje. Prav, morda tu in tam kakšnega zvestega kimavca in navijača. On izdaja dekrete in določa, kaj in o čem bomo govorili. Po njegovem se mora demokracija nekje pač končati. Morda v enozokijskem sistemu?
Janković bi Sloveniji prinesel tudi ekonomsko pogubo, o čemer več kot jasno priča njegovo neuspešno gospodarjenje z mestnimi financami. Kljub silnim menedžerskim nagradam je kot menedžer pogrnil med politiki. Politik baje tako ali tako ni. Če bi bil, bi tudi tu dobil zelo slabo oceno. Ampak ni še vse izgubljeno. Začelo se je novo šolsko leto, lahko bi ga poslali v šolo demokracije. Dokler ne bo prepozno in na kakšni tajkunski pasji procesiji ne izda dekreta, da o demokraciji ne bomo več govorili. Nekje se pač ta mora končati, a ne?