Cerar je z mašinerijo iz ozadja osvojil državo, domovine seveda ni in je ne bo. Osramotil je tudi svoj pravniški poklic, saj ni zmogel korektne besede o Janševi obsodbi. Nasprotno, njegov »zločin« je označil za hudo kaznivo dejanje, torej za korupcijo, to pomeni, da je iz politikantskih razlogov ponaredil celo tisto nespodobno pravnomočno sodbo proti prvaku opozicije, ki ne odgovori na temeljna vprašanja pravične sodbe, da bi bila kazen upravičena: kdaj, kje, kako. Porazna zmaga, četudi bi bila po odstotkih še enkrat višja. To breme bo zdaj še težje, ko postaja ministrski predsednik.
Zmagovalec predčasnih volitev Miro Cerar nima nobenih zaslug za veliko zmago stranke in samega sebe. Če bi šlo za čisto zmago, bi mu – čeprav ne bi bil moj izbor – čestital, tako pa lahko samo dodam, da je zmagal v sramotnem spopadu med pravno in nepravno državo, pri tem pa ostal na bregu nepravnosti. Zmagal je v spopadu, v katerem je odigral vlogo posebnega političnega tožilca v procesu proti Janezu Janši. Cerar zato ni le simbolično zmagal, ampak je tudi z zaporniško usodo Janeza Janše. Nikoli ne bomo vedeli, kaj bi bilo, če Janša v zadevi Patria ne bi bil obsojen, vemo pa, da je s tem ponarejenim procesom zmagal Miro Cerar. To sicer ni kaznivo dejanje, je pa zagotovo velika svinjarija.
Lahko si predstavljamo, kako bi bilo, če ne bi bilo zrežiranega političnega procesa proti Janši, kajti potem tudi Cerarja ne bi bilo. In ne bi bilo Jankovića in še ene marionete – Alenke Bratušek, ki je državo spravila na kolena. Tudi Kučan bi bil dvakrat bivši in enkrat upokojenec s svojim mefistovskih Forumom 21. Zato je proces Patria moral biti, proces, ki ne bo osramotil samo slovenskega pravosodja, ampak žal tudi državo, ki jo imajo v tujini za čudaški recidiv starega komunističnega režima. Politični in proudbovski scenaristi in režiserji so torej pravi botri Mira Cerarja, to pa ni dobra popotnica niti zanj, kaj šele za nas državljane.
Miro Cerar se je odpravil na neznano in nevarno pot. Njegov program ne upošteva stvarnosti, ki mu jo je zapustila vlada Alenke Bratušek, s katero bo zdaj zelo verjetno šel celo v koalicijo. Dokazal je, da o gospodarstvu ne ve skorajda nič. Ponavlja vedno ene in iste splošne smisle in obče nesmisle, najbolj zadovoljen pa je sam s seboj, in to ne glede na to, kaj si o sebi kot mandatarju v resnici misli. To ni pomembno, ker marionete zakulisja – in Cerar je marioneta – nimajo kaj misliti, ker o vsem odločajo drugje in drugi. Zato je bilo treba njegovo molčečnost razglasiti za govorjenje nekoga, ki mu gre zaupati, v resnici pa je bila tišina pristna tišina nekoga, ki ne ve, kaj bo, a bodo to že opravili drugi. Po mojih podatkih razen najožjega kroga izvoljenih poslancev nikogar ne pozna, to je svojevrsten posmeh resnosti parlamentarnih volitev, a tudi dokaz instantnosti – hitro se skuha, a tudi hitro zgine.
Miro Cerar se ni naredil sam. Poleg starega politikantskega zakulisja so najpomembnejšo vlogo odigrali mediji. V celotnem obdobju od osamosvojitve so ti imeli različne grde vloge, tokrat pa ni primerjave! Za potrebe nomenklature so vrgli novinarski kodeks in münchensko deklaracijo v kanalizacijo in popolnoma brez sramu opravljali sramotno propagandistično nalogo, ki bi jo v normalnih razmerah in normalni državi morala drago plačate stranka in kandidat. Že to bi bilo dovolj, da bi protikorupcijska komisija pri Cerarju uvedla preiskavo o politično-finančni skorumpiranosti, a to se seveda ne bo zgodilo. Za zmago Cerarja so bili novinarji in mediji pripravljeni ne samo nekritično reklamirati kandidata, ampak tudi manipulirati, lagati, ponarejati in marsikaj zamolčati.
Miro Cerar zato ni legitimen mandatar in prihodnji predsednik vlade. S to težko prtljago, v kateri je tudi polno neetičnosti, nemoralnosti, ponarejenosti, ne bi iz krize in socialne mrtvoudnosti premaknil niti krajevne skupnosti, kaj šele državo. A tako se je izteklo. Zdaj bo, kar bo, a česar niso zmogli ali hoteli politiki in stranke, bo v prihodnje morala v večji meri opraviti civilna družba. Najprej z vsemi oblikami civilne nepokorščine in protestov odpraviti sramotno sodbo Janezu Janši – z njo smo pravzaprav obsojeni vsi, tudi tisti, ki se tega ta hip še ne zavedajo. Potem pa bo treba kreniti na pot odprave teh po vseh kriterijih nelegitimnih volitev, pri čemer bo naš zaveznik čas, saj se bodo v konstelaciji »sil«, ki so na levici prišle v parlament, nove predčasne volitve kar same spet ponujale.
Instantni Miro Cerar pa sploh ne ve, kakšne pasti vse se skrivajo v primopredajnem poročilu, ki ga bo dobil od svoje predhodnice. Tudi zato, ker bo marsikaj zamolčanega in prirejenega.
Lahko noč, Slovenija, dobro jutro, Miro Cerar.