Naši levičarji, med katerimi izstopa meni najljubša ultra leva falanga Luke Mesca, vsak dan dokazujejo, da socialna država ni pravljica, ampak je fantastična zgodba. Naši so se tega naučili od bratov komunistov tipa Edvarda Kardelja, ki je – kot je znano – imel veliko idej, krava pa je vseeno crknila. Po zgodovinopisju Repetovega tipa ni bila kriva ideja, ampak krava. To je v sozvočju s trditvijo, da niso krivi morilci, ampak žrtve, ki so jih po vojni pobili.
Tako smo zdaj dobili vsedržavno akcijo »kako pomagati siromakom in ne obubožati države«, ki se je skotila v gnezdu menze pri koritu, kjer se ob travi, pijači in hrani sicer rojevajo revolucionarne ideje leninizma in marksizma – s primesmi nacikulture, če njihov program dobro preberete. Končno smo dobili stranko, ki jo od severnokorejske ideje džuče ločuje samo nekaj malenkosti – se pravi uresničitev idej v praksi. Sem sodijo tudi ideje o tem, kaj storiti z reveži in lačnimi. Običajno velja, da je treba revežem pomagati, lačne pa nahraniti, a v revolucionarnem svetu idej to ni najbolj nujno, pa režim vseeno funkcionira.
Recimo v Venezueli, ki je nekakšen ideal komunizma za Združeno levico. Ali pa v Severni Koreji, kjer je predpisana smrtna kazen za vse tiste, ki bi trdili, da so lačni. Če vseeno umrejo od lakote, nimajo pravice do dostojnega pokopa, ker s smrtjo v resnici komunistični režim grobo blatijo. Običajno režim kaznuje tudi ožjo in širšo družino umrlega od lakote – tudi z eksekucijami, in to zato, ker so na najboljši poti, da tudi oni zaradi pomanjkanja vzamejo konec in v praksi spodkopavajo temelje najbolj uspešnega komunizma na svetu. Ker pa je v komunističnih režimih in njihovih izpeljankah (demokratični socializem) tudi kultura hrana, je veliki vodja v Pjongjang povabil Laibach, da bi jih bili še lačni Severni Korejci siti. Mimogrede – laibachovci so se postarali, a še vedno počenjajo to, kar se je spodobilo za pankovsko kulturo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Le da zdaj nategujejo ljudi in ministrico za kulturo s tezo o umetniškem projektu. V tem smislu so laibachovci idejno blizu Združeni levici, po kondiciji in starosti pa Desusu. Podpiram.
Naši ultralevičarji tipa Sirize seveda ne dajo veliko na volitve, če pa že, potem si je treba izmisliti ideje in parole, ki te ponesejo na oblast. Ena od takšnih je sicer smešnica o eko demokratičnem socializmu, ki ga niti doktor Manca Košir, ko o njem govori, ne zna prav razložiti, pa o njem vseeno razlaga s takšno strastjo, kot da gre za spolne odnose oziroma za seks, kjer srečaš takšnega ali drugačnega boga. V tem seveda ni nič religioznega, kot tudi ne v ideji menze pri koritu, da je iz propagandnih razlogov potrebno uresničiti akcijo odpisa dolgov najbolj siromašnim. Gre za nasprotovanje zelo verjetno kapitalistični izkoriščevalski tezi, da je ljudi treba naučiti loviti ribe, ne pa jim jih podarjati. Da se v eko demokratičnem socializmu ljudje ne bi maltretiralo z lovljenjem rib – se pravi, da se eko demokratični socializem ne bi mučil z ustvarjanjem razmer za takšno državo, kjer revežev ni, se jim da odpustke. Pri tem se reče: niste vi krivi, da ste lačni in siromašni, ampak gnili kapitalizem in izkoriščevalci človeka po človeku, pa čeprav tega sistema po več kot dvajsetih letih nimamo, obstoja pa nevarnost, da bi se zgodil.
Ideja je seveda genialna, v praksi pa bo pomenila še en levičarski nateg ljudstva, ampak nategneš lahko tiste, ki se pustijo, mi levičarji pa nismo krivi, če je narod neumen in vodljiv. Zato naj siromaki, ki ne morejo plačati elektrike, vode, ogrevanja, kazni za prometne prekrške, dodatnega zdravstvenega zavarovanja, stroškov za vrtec itn. vložijo prošnje za odpis teh dolgov, in bodo obravnavani po sistemu »kdor prej pride …«. Kajti tudi ta tip levičarske solidarnosti je omejen, ker država ni vreča brez dna, če odmislimo naš bančni sistem, a bosta tudi dve banki – NLB in Gorenjska banka odpisali malo negativnih stanj na transakcijskih računih siromakov. To bo šlo v novo bančno luknjo in solidarnost naroda, ki ne sodi med siromake. V glavnem gre pri sistemu odpisa dolgov za genialno idejo: mi si izmislimo, narod bo plačal. Do solz me je spravila solidarnost državne finančne uprave, ki bo tistim, ki bodo prej prišli, odpisala celih 50 evrov, pa še to si bodo odtrgali od naših ust.
Odlična je bila tudi ideja, da se obrazci za prijavo dolgov najdejo na internetu, ker je nekako logično, da imajo ljudje v 21. stoletju računalnike, zato ne more biti izjem, tudi ko gre za siromake. Boli pa me, da na primer med firmami, ki bodo odpisovale dolgove, ni Telekoma. A verjetno zato ne, ker siromaki nimajo telefonov, prenosnih telefonov, kabelskih TV-programov itn., če pa to imajo, gre za luksuz, ki ga solidarnost ne plača. Ali kot se je prej v eni solznodolinski TV- oddaji pritožila občanka: nimam za kruh in mleko, otroci so lačni, komajda si zmorem kupiti škatlico cigaret na dan …In je žalostno puhnila dim v kamero.
Gre torej za enkratno veličastno akcijo pomoči siromakom. A kaj bo dan potem?