Robert Samuelson po navadi piše dobro premišljene članke. Toda njegova kolumna Svetovna blaginja ni čudežno zdravilo: postevforični svet, objavljena 17. avgusta v Washington Postu, je bila razočaranje.

Samuelson trdi, da trgovina ni čudežno zdravilo za vojno. Prav. Nič ni čudežno zdravilo. Nobeno zdravilo ne pozdravi vseh bolezni. Ampak iz tega ne moremo sklepati, da ne smemo nikoli predpisati nobenega zdravila zanje. Tako sklepanje je napačno. Ne gre za to, ali lahko kakršnakoli trgovina povsem prepreči konflikt, marveč za to, ali lahko več in bolj svobodne trgovine zmanjša možnosti za konflikt. Dokazi kažejo, da je tako. Zaradi trgovine se zmanjša možnost vojne, ne more pa je povsem preprečiti. Ravno nasprotno pa protekcionizem ni korak naprej k miru. Zaradi njega je oboroženi spopad bolj verjeten, ne manj.

 Dokazi niso samo teoretični, obstajajo tudi močni empirični. Gre za verjetnost: če rečemo, da je kaj bolj ali manj verjetno, to ne pomeni, da je nemogoče ali nujno. Raziskovalci so preučili podatke o vojnih spopadih in ugotovili, če citiramo profesorja Solomona W. Polacheka in Carlosa Seiglieja, da »države, ki trgujejo, bolj sodelujejo in se manj bojujejo.« Odkrila sta celo, da »podvojitev trgovine zmanjša možnost oboroženega spopada za dvajset odstotkov.« Ne gre za poskus uveljavljanja univerzalnega pravila, da kakršnakoli trgovina onemogoči vojno. To so statistične ugotovitve, ki temeljijo na zgodovinskih podatkih. Erik Gartze s Kalifornijske univerze v San Diegu je v svojem raziskovalnem delu prikazal povezavo med trgovino in mirom. Trgovina preoblikuje državne interese: »Enostavno ni vredno truda, da bi kradli, saj se večine stvari, ki bi se jih splačalo ukrasti, ne da ukrasti.« To ne pomeni, da plenjenja ne bo: pomeni, da so želje po plenjenju manjše. In to je dobro. (Gartzke je prispeval poglavje o miru in prosti trgovini v knjigi Mir, ljubezen in svoboda (Peace, Love, & Liberty), ki sem jo uredil in izide 1. septembra.)

Samuelson obtožuje neimenovane zagovornike »McDonald'sove teorije o mednarodnih odnosih«, da so »površni«. Sledil sem spletnim povezavam in prišel do kolumne Thomasa Friedmana (komentar ni potreben) in zapisa študenta, ki jo citira in kritizira. Samuelson napačno interpretira Friedmanov zapis, da se »državi, v katerih je McDonald's, ne bi borili med seboj«, kot trditev. Celo Friedman, ki, roko na srce, ni vedno najboljši zgled za podrobno analizo, se ne oklepa absurdne trditve, da se »državi, v katerih je McDonald's, ne bi borili med seboj«. Celo Friedman pravi, da je to verjetno: ne pa nujno, neizpodbitno. Vsak racionalen človek bi tezo o miru in trgovini vzel kot verjetnostno. Samuelson trdi, da že en primer konflikta med državama, ki med sabo trgujeta, zadostuje za izpodbijanje teze o miru in trgovini. Res? Kdo je »površen«? Ljudje, ki nikoli niso trdili tistega, kar se jim pripisuje, ali tisti, ki izpodbija bolj razumno verjetnostno trditev z enim samim nasprotujočim primerom?

Samuelson nato poskrbi še za en primer površnega razmišljanja. Zatrdi, da »nas vedno bolj razdvajajo velika in trajna etnična, verska, zgodovinska in nacionalistična nesoglasja«. Navede primere: »terorizem, kibernetska vojna, množične selitve in ebola«. (Ebola?) Tudi izraz »vedno bolj« je relativen. Vedno bolj v primerjavi z kdaj? Bolj kot pred letom dni, pred desetimi, pred dvajsetimi ali tridesetimi leti? Trenutno poteka manj intenzivna vojna v Ukrajini (za zdaj je okoli 2100 smrtnih žrtev) in veliko bolj brutalna državljanska vojna v Iraku in Siriji. Zadnja je nedvomno posledica invazije Iraka s strani ameriške vlade: to invazijo je Samuelson leta 2002 prodajal kot »vojno, ki si jo lahko privoščimo«. Dolgotrajno poslabšanje gre z roko v roki s kratkotrajnimi izboljšavami. Kadar kak pisec trdi, da je nekaj »večje, globlje ali vedno bolj«, se moramo vprašati: v primerjavi s čim? V primerjavi s hladno vojno? V primerjavi z vojno med Irakom in Iranom, kjer je bilo na stotine tisočev žrtev na obeh straneh? V primerjavi z masakrom v Ruandi (umrlo je med pol milijona in milijonom ljudi) ali državljansko vojno v Gvatemali (od 140.000 do 200.000 smrtnih žrtev)?

Previdni pisci bi se morali izogibati izrazov, kakršna sta »nikoli« in »vedno«. Še posebno, ko opisujejo verjetnostno tezo. Morali bi se izogniti temu, da zmagoslavno trdijo, da so ovrgli tezo verjetnosti na podlagi enega ali dveh primerov. Morali bi nam pojasniti, kaj je podlaga za trditev, da nas nekaj »vedno bolj razdvaja«.

Samuelson je običajno previden pisec. Upam, da se povrne k običajnemu stilu logične analize in previdnega tehtanja dokazov. Zaradi proste trgovine so vojne manj verjetne, ne pa nemogoče. Kar se tiče vojne, je manj verjetno še vedno zelo dobro.

AtlasOne.org, novi projekt neprofitne organizacije Atlas Network za širjenje svobode.