Ta naša desničarska falanga se pred ničemer ne ustavi. Tako zelo so pred evropskimi volitvami zmedli naše volivce, da jih je nekaj glasovalo celo zanje. Treba jih je poiskati in najstrože kaznovati. Enako naše medije! Svoje vloge niso opravili, kot je treba, in prav je, da se jim to pozna pri nakladah, gledanosti in poslušanosti. Z oglasi jih bomo. Kaj so pa krivi Igor Lukšič, Gregor Virant in celo Pavle Gantar, ki so zaradi rezultatov volitev morali odstopiti? Nič niso krivi. Imamo pač na pol slepo in gluho volilno telo, ki je nezanesljivo, zato je šlo veliko glasov v črno skrinjico. Še bolj kaznovati. S socialo, plačami in brezposelnostjo.

Lukšiča ni treba ravno braniti, ker bi se tako zamerili našemu Milanu Kučanu, kar je vedno slabo. Vprašajte Janeza Janšo. Lukšič je svoje opravil, naš informbiro pa ga je demokratično umaknil v zaledje, on pa je pokorno rekel da. Zaradi partijskih neumnosti, ki jih je počenjal, bi nekoč končal na Golem, tako pa se mu ne bo zgodilo nič hudega. Še kliniko v Mozirju bo lahko obdržal. Poleg tega so se pri socialnih demokratih lepo poslovili od njega in se mu zahvalili za dosedanje delo, karkoli je že počel. Saj ni bil najslabši, ampak Kučan je rekel, da ne zadovoljuje in je šel. Že prej mu je prebrisano podtaknil Igorja Šoltesa in Mira Cerarja, ki bi v koaliciji dobro funkcionirala: prvi se spozna na socialo in stanovanjske zadeve, drugi pa na sveto Katoliško cerkev in pravo. Če jima dodamo še Dejana Židana, ki se spozna na prašičerejo, kmetijstvo vobče in na veterino, je to lahko v prihodnje sanjska koalicija. Berite Živalsko farmo, da vam bo bolj jasno. Ta Orwell je res bil frajer, kaj vse je v naprej vedel.

Me pa veseli, da so naši napadli samooklicane pomladnike in so iznašli termin »levi Demos«. Ta je v resnici nekoč obstajal, v njem pa so bili številni prikriti kripto osamosvojitelji – recimo Spomenka Hribar, ki je nekako bila prva med prvimi. V Demosu je bila zato, da ga je od znotraj najedala. Imeli smo tudi levi Bavčarjev odbor JBTZ, v katerem je bil tudi kakšen naš udbovec, da si je vse vestno zapisoval. Ko so desničarji mislili, da imajo desno vlado, so v resnici imeli krtov, da se je rdeče delalo, in to so udje naše kontinuitete. In tako lepo vse do današnjega dne.

So pa tudi zdrsi in napake. Da ne rečem katastrofe. Pravkar naši končujejo dolg seznam tistih, ki so odgovorni, da se je v program TVS skozi stranska vrata zmuznil dokumentarec Urok Depale vasi. Svinjarija je, da javna televizija, ki je naša, dovoli, da se takole spreminja zgodovina, ki smo jo takrat mi napisali! Niso se posvetovali z Milanom Kučanom, ki je še živeči akter Depale vasi – ne, kje pa. Dovolili so, da se v dokumentarcu govori – oprostite – o njegovih jajcih. Pa da se kažejo transparenti, na katerih se našega Milana žali in obrekuje. Človeka, ki je tako rekoč sam, golorok izbojeval osamosvojitev Slovenije, ki je izpričan demokrat, ki ga imamo radi, pa karkoli je že kdaj počel. Ima zasluge za Patrio in imel je zasluge za Depalo vas. Ni mu pa mogoče pripisati neposredne vloge, ker je obakrat bil v tujini in je za Janševe stranpoti izvedel šele, ko se je vrnil. To je pač uradno, neuradno je bilo pa malo drugače. Koga pa to briga po toliko letih, razen pokvarjenega Možine.

Jože Možina je v dokumentarcu žalil naša čustva! Začel je s posnetki od žleda uničenih gozdov – ki so tako in tako večinoma od klera, bog bodi zahvaljen – in nam sugeriral, da je takole pri nas ledena doba demokracije. Ni pa nam pokazal tiste znamenite hruške v Depali vasi, v katero se je naš agent in sotrudnik Smolnikar kakšnih trikrat zaletel, da je imel plavo oko, hruška pa ne daje več plodov. Siromaka so potem dva dni spravljali k sebi v Kliničnem centru. Ker desničarji in klerikalci že tako opletajo s spomenikom spravi, bi mi morali na tisto hruško pritrditi spominsko ploščo z napisom Tu je hruško ranil naš Smolnikar. V večen spomin. Podpisani: ZZB NOV, Desus, SD, LDS, Zares in Milan Kučan. Tonin tudi lahko, če hoče.

Prav tako nismo videli posnetka, v katerem Vida Petrovčič, ki je takrat še delala za njihovo stran, ne za našo, pred vrati parlamenta odzdravlja navdušeni množici, ki je kričala njeno ime. Dobro, kasneje si je premislila, ampak če je resnica, naj bo vsa. Če posnetka ni, naj bi se ga pa naredilo. V kako grdi luči je bil prikazan takratni notranji minister krščanskih demokratov v Drnovškovi koaliciji Ivan Bizjak! Človek, ki je komajda preživel biciklistični spust s Šentjošta nad Kranjem, zdaj mu pa tako obujajo bolečine Depale vasi! Še Lojze Peterle je takrat bil na naši strani, pa Spomenka Hribar tako in tako – ima srečo, živi od sovraštva do Janše. Kaj pa mi, ki ga samo ne maramo? Drnovšek je prikazan kot predsednik vlade, ki je cinca-marinca in je pleteničil, da ni bilo spopada tajnih služb, lahko pa bi bil, takrat se ga je prijel psevdonim Dirty. Jelko Kacin je bil prikazan kot marioneta, čeprav se je Kučan že tri mesece pred Depalo vasjo odločil, da bo on obrambni minister. Kako naj bi šel Kučan z Janšo po orožarskih poslih v Izrael, če je že mariborsko orožarsko afero javno razkrinkal, da se je Milan komajda ubranil s pomočjo naših medijev. Da o sramotenju Klavore in Kosa sploh ne govorim, ker je to napad na človeka instituciji.

Zaradi tega dokumentarca bi morali začeti zapirati, zasliševati, opravljati hišne preiskave in metati na cesto. Ne smemo popuščati, moramo spet zmagati. Kučan pa tudi ni najbolj mlad, zato je treba pohiteti.