Z drugimi besedami čreda tehnoloških tiranov, kot so Jensen Huang (Nvidia), Sam Altman (OpenAI) ali Elon Musk (xAI), ki obvladujejo največjo koncentracijo moči v zgodovini.

Time tovrstno izbiro argumentira kot priznanje »sili«, ki je prevladovala v novicah, v resnici pa gre za ciničen poklon korporativni moči, ki uničuje družbo, gospodarstvo in samo bistvo človeškega izražanja. Z vidika medijev in novinarstva je to svojevrstna farsa: medij, ki živi od resnice in resničnih zgodb, slavi orodje, ki jih ponareja in žre.

Če se ozremo v preteklost, lahko vidimo, da osebnost leta, ki jo ta revija razglaša že vse od leta 1927, ni imela vedno herojskega značaja. Leta 1938 je to postal Hitler, 1979 Homeini, 1982 računalnik, 2006 pa »Vi« (uporabniki interneta).

Takratne izbire so na neki način odražale pomembne prelomnice – računalnik je demokratiziral informacije, splet pa participacijo. Toda današnja primerjava z računalnikom je kljub temu absurdna: leta 1982 je tehnologija osvobajala, leta 2025 pa umetna inteligenca koncentrira moč v rokah peščice milijarderjev, ki nadzirajo podatke, algoritme in prihodnost.

Če arhitekti umetne inteligence zmagajo, bomo vsi postali njihovi podatki: brez zasebnosti, brez originalnosti.

Podjetje Amazon je letos z roboti zamenjalo približno pol milijona delavcev, ponarejeni posnetki (deepfakes) so vplivali na volitve, umetniki tožijo OpenAI zaradi kraje avtorskih del, najstniki pa delajo samomore po »nasvetih« chatbotov.

Umetna inteligenca je povsod: od medicinskih čudežev do geopolitičnega norenja. Pred letom dni je bil ChatGPT še zabaven pomočnik; danes ne ločimo več resničnega od generiranega, lažne novice poplavljajo omrežja, zaupanje v medije pa izginja.

To niso več novice, temveč distopija, v kateri umetna inteligenca generira »novice« hitreje od ljudi, kar erodira zaupanje v medije. Leta 2025 so podatkovni centri porabili toliko energije kot kakšna majhna država, kar pomeni, da umetna inteligenca poleg vsega pospešuje še podnebne spremembe.

Toda Time kljub temu slavi »arhitekte« kot junake, namesto da bi opozoril na etična tveganja: koncentracijo moči, okoljsko uničenje in izgubo človeškosti. Če arhitekti umetne inteligence zmagajo, bomo vsi postali njihovi podatki: brez zasebnosti, brez originalnosti.

Najbolj boleče pri vsem skupaj pa je, da se prav revija Time, simbol tradicionalnega novinarstva, klanja tehnologiji, ki jo bo uničila.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.