Od migrantske krize leta 2015, ki jo je zelo zaostrila nemška kanclerka Angela Merkel, je to vprašanje ena od glavnih tem volitev v evropskih državah. Na eni strani imamo stranke, ki zagovarjajo politiko odprtih mej ter neomejeno priseljevanje beguncev in migrantov (te stranke so večinoma na levi strani političnega prostora, a tudi znotraj krščanskodemokratskega in liberalnega tabora), na drugi pa stranke, ki zagovarjajo strožjo politiko priseljevanja. Stranke z bolj ali manj poudarjenim protimigrantskim programom se praviloma uvrščajo na desno stran političnega prostora.
Čeprav se nam na prvi pogled zdi logično, da leve stranke zagovarjajo politiko odprtih mej in (skoraj) neomejeno sprejemanje beguncev in migrantov, desne pa temu nasprotujejo, le ni tako preprosto. Politika odprtih vrat namreč praviloma veliko bolj koristi delodajalcem kot delojemalcem, saj so priseljenci konkurenca, ki na trgu dela znižuje ceno delovne sile.
Del levo usmerjenih politikov v Zahodni Evropi in tudi v ZDA je zaznal nevarnost izgubljanja volivcev.
Prav tako politika odprtih vrat, ki privablja množice tako imenovanih socialnih turistov, spodjeda temelje socialne države (da se odprte meje in socialna država izključujeta, je že pred leti ugotovil tudi ameriški ekonomist Milton Friedman). Zato ni presenetljivo, da številni volivci delavskega sloja, ki so bili prej tradicionalni volivci levih socialdemokratskih strank, prav zaradi politike odprtih vrat volijo desne, protimigrantske stranke. Avstrijski svobodnjaki so se v želji, da bi pridobivali glasove delavcev, pred leti celo razglasili za domovinsko-socialno stranko.
Del levo usmerjenih politikov v Zahodni Evropi in tudi v ZDA je zaznal nevarnost izgubljanja volivcev. Med prvimi je bil ameriški senator Bernie Sanders, ki je prepričan, da odprte meje ogrožajo ameriška delovna mesta. Še večji tektonski premik bo na evropski levi sceni verjetno imela skorajšnja ustanovitev nemškega gibanja Aufstehen (Vstati), ki ga bo vodila Sahra Wagenknecht, vidna članice nemške Levice.
Wagenknechtova je odločna nasprotnica politike odprtih mej in zagovarja omejevanje dostopa tujcev na nemški trg dela. Nasprotuje tudi zakonu o priseljevanju, ki ga snuje nemška vlada in naj bi v Nemčijo privabil izobraženo delovno silo. Namesto tega zagovarja večja vlaganja v izobraževanje domačinov. Že kmalu se bo videlo, ali bo Wagenknechtovi uspelo najprej nemško in nato še evropsko levico skrojiti po svoji meri. Če ji bo uspelo, bodo spremembe velike.