Nobena žrtev ni zaman, vsaka ima svoj smisel. Tiste žrtve, ki jih Tito imenuje izdajalce, ali one, ki so najnovejše žrtve slovenskega pravosodja. Gospo Jamnik vabim, da sporoči sodnici in pravosodju, da so z Novičem udarili mimo, naj kriminalisti rajši iščejo pravega morilca njenega moža. Zdi se namreč, da se naše pravosodje in policija kar preveč zadovoljita zgolj s tem, da imajo vsaj enega osumljenca v zaporu, pa četudi je to nedolžna žrtev, zadeva je zanje končana. Trpljenje nedolžnih ima na Slovenskem že precej dolgo brado, zato potrebuje brivca. Slovenski narod hodi skozi duhovno puščavo že 25 let. Torej še petnajst let, in prispeli bomo v Obljubljeno deželo. Kot otrok sem skoraj v vsakem kraju občudoval stavbo, na kateri je pisalo »Dom svobode«. Mislil sem, da smo najbolj svobodna država na svetu. Z leti je prišla tudi modrost in spoznanje, kaj vse se skriva za to čudovito fasado. Spoznal sem tudi, kdo je naš največji sovražnik na poti v Kanaan?
Kdo je največji sovražnik slovenskega naroda? Kdo? Nekateri pravijo, da Kučan, pa jim odgovarjam, da ne; njemu samo pomagate do dodatka k pokojnini, pa vas bo imel najrajši na svetu, njegova draga žena Štefka vam skuha še čaj, če si boste kot klošarji s Kučanovo biografijo pred njegovo hišo v najhujši zimi prižgali ogenj, ki vas bo pogrel. Kučanovi ljudje z vsem propagandnim arzenalom vračajo žogico prvim in pravijo, da je njihov največji sovražnik Janša, pa oni udarjajo še bolj mimo, saj je alergija na Janšo in Cerkev postala z leti celo ozdravljiva bolezen. Kdo je potem največji sovražnik naroda? Spet eni vpijejo, da Janković, pa pravosodje, pa mediji? Udarjanje mimo. Nobeden od teh.
Jankoviću daš 300 milijonov iz državnega proračuna, in se spremeni v enega najbolj nasmejanih in prijaznih ljudi planeta Zemlja. Kdo je torej največji sovražnik potomcev Karantancev? Največji sovražnik slovenskega naroda je Strah! Strah, za katerega rečemo, da je votel, zunaj ga pa nič ni. Pred strahom vsi bežijo, nekateri v hosto, drugi čez mejo. Dokler sovražnika ne upaš pogledati v oči, si strahopetec. Sovražnika pričakaj pripravljen: pripraviti mu moraš takšen sprejem, da si ga bo zapomnil za vse življenje. Moja generacija množično beži zaradi tega strahu čez Karavanke, ne bežimo več v hoste. Na tujem se različno znajdejo.
Mladenka iz Sevnice je kot nekakšna kraljica Estera postala prva dama v Beli hiši, v domu ameriškega predsednika Trumpa. Melanio Trump cenim zaradi tega, ker je svojega sina naučila govoriti slovensko. Večina Slovencev, ki odide v svet, se ne vrača. Strah, ki jih je v domovini dušil in jim jemal voljo do življenja, je tam v daljni tujini premagan. Ali ima torej Odbor 2014 pripravljen sveži kruh za največjega sovražnika slovenskega naroda? Očitno da! Kruh je iz pšenične moke. Če pšenično zrno ne pade v zemljo in umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu. (Jn 12, 24). In v Sloveniji je toliko zavrženih ljudi, ki so jih komunisti označili za plevel, oni pa so umrli samemu sebi in iz njih zdaj vedno bolj raste najboljša pšenica. Nobena žrtev ni zaman, vsaka ima svoj veliki smisel.
Čeprav vztrajniki Odbora 2014 govorijo, da jih ni strah, jim čisto ne verjamem. Redki njihovi otroci si upajo v svojih poklicih opozarjati na nepravilnosti in o njih na glas razmišljati. Zdravnici in nekemu učitelju, ki sta vsak svojega ministra oz. njegovo delo javno kritizirala, je bil »slučajno« poslan inšpektor za delo. To je tako, kot bi npr. na zunanjem ministrstvu izgubil službo kakšen pravnik, ki bi rekel, da je Erjavec klovn. Pa ne tisti klovn s sekiro ali z motorno žago, ampak čisto navaden, in s tem ne bi bil niti daleč od resnice. Boj med resnico in lažjo se v Sloveniji tudi po ameriških volitvah vztrajno nadaljuje. Ameriški volivci so dali med vrsticami slovenskemu propagandnemu stroju vedeti, da je pokvarjen.
Po rezultatih torkovih volitev je tako imenovanim raziskovalnim novinarjem po vsej Sloveniji bruhnila kri v glavo in je bila resna nevarnost, da bi jo razneslo. Zdaj bo treba zamenjati ploščo. Lahko pričakujemo, da bo novi ameriški predsednik Trump imel pred obiskom Slovenije doma s svojo ženo kratek tečaj slovenskega jezika, da bo v maternem jeziku svojega najmlajšega sina Barrona izrekel besede, ki jih Tito ni nikoli: »Bog blagoslovi Slovenijo!« Zato se postavlja resno vprašanje, ali bo kip Svobode, ki ga bodo ZDA podarile Sloveniji, večji od Kidričevega spomenika v Ljubljani ali Titovega v Velenju. Želimo si lahko, da bi končno tudi Slovence pognala na volitve tista usoda slovenskega naroda, ki je v božjih rokah, in ne v rokah nekih Rothschildov ali Sorosev.
Papež Frančišek vabi vladarje vsega sveta, naj z denarjem ne pomagajo sanirati bank, ampak naj pomagajo revežem, naj omogočajo nova delovna mesta, ki bodo ubogim vrnila njihovo izgubljeno človeško dostojanstvo. Ne osvobaja človeka delo, ampak Resnica. Toda kako vendar premagati strah, tega neusmiljenega sovražnika slovenskega naroda. Edino na ta način, kot ga poznajo Armenci, Albanci in drugi narodi, ki so danes polni prekipevajočega človeškega življenja. Slovenci v novem svetovnem redu nismo predvideni, da obstanemo. Bolj nas bodo tepli, več nas mora biti. To je edina rešitev.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva Reporterja.
