Revija Reporter
Kolumnisti

Stric iz ozadja: Vse žrtve vlade iz podzemlja

stric iz ozadja

18. jan. 2014 7:40 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Našega Hermana Rigelnika, vrstnega partijca, ustanovnega člana Foruma 21, Kučanovega ljubljenca, bivšega šefa Gorenja in nekdanjega predsednika demokratičnega parlamenta klerikalci in domobranci neizmerno ogovarjajo, ker si je v življenju nekaj ustvaril. Dobro, vse skupaj je bilo tako na oko in okrog vogala, ampak ko pride kapitalizem, pride tudi do prvotne akumulacije kapitala. V 18. stoletju so to imenovali rop ali kraja, pri nas pa lastninjenje, ker smo bolj civilizirani od Engelsove Anglije 1844. Malo bolj pa že. Akumulacija kapitala pri nas je pač enostavna: kdo ima moč, položaj, zveze, Udbo, lobije in podobno, se bo pač bolje akumuliral. In naš Rigelnik se je, saj sodi med zelo bogate Slovence.

Seveda mu drugi zeleno zavidajo, ker je dobil skoraj 400 tisoč evrov odpravnine ali za 800 povprečnih mesečnih pokojnin ali, če hočete, demagoško: njegova odpravnima pomeni 40 let dela povprečnega delavca za povprečno plačo. Do pokojnine torej, Rigelnik pa v enem zamahu. Pa visoke dividende so si po njegovi skupini AHC izplačevali – okrog 20 milijonov, o njegovih sposobnostih pa nič. Recimo, da je zadnje leto pred upokojitvijo zaslužil 607.000 evrov bruto plače, za kar mora naš delavec delati 80 let, če mu uspe. Zato Rigelnika ne marajo zavistneži, delomrzneži, klerikalci, domobranci, opozicija in druga svojat.

Tako je že od nekdaj. Spomnim se samo tragične zgodbe o njegovem psu, ki je lepega dne, ko je Rigelnik bil šef parlamenta, odšel v pasja nebesa. Rigelnik, ki ga domobranci (onadva preživela) in klerikalci ne marajo, je takoj utemeljeno posumil, da so mu psa zastrupili sovražni elementi, kontrarevolucionarji, nasprotniki ljudske demokracije in podobni sprevrženci. To je trajalo do dne, ko so na veterinarski fakulteti ugotovili, da je psa zadel infarkt. Takrat si je Danilo Slivnik v Magu privoščil grdo zajebancijo na Rigelnikov račun, za kazen je potem čez nekaj mesecev še njegovega psa infarkt. A še zdaj verjamem, da je infarkt Rigelnikovega psa zarota, saj nihče ni raziskal, ali je kakšna baraba temu psu čez ograje metala mastne klobase in podobne infarktne zadeve.

Naši – tudi Rigelnik – so vse večje žrtve nekega podzemnega režima. Tako imenovane vzporedne vlade pod vodstvom Janeza Janše. Forum 21 je tako rekoč ohromljen od bojazni, kdo bo naslednji. Kučan? Niko Toš? Srečko Meh? Mitja Rotovnik menda ni daleč? Zoran Janković je najbliže, čeprav me tolaži to, da na NPU in h kriminalistom že nekaj let hodi na kavico in dobro jutro, kot vedo bolje obveščeni od mene. To je lepo. Če naši v koga verujemo in verjamemo, je to še vedno Janković. Drugače si ne znam razlagati molka ugledne procesije s Spomenko Hribar in Francetom Bučarjem na čelu, ki o svojem favoritu popolnoma molči. Ljubljane si namreč brez Jankovića ni mogoče zamisliti. Če pade on, padejo vsi tisti z njim, ki jih mesto Ljubljana izdatno kulturniško podpira: Magnifico, Makarovičeva, Jerca Mrzel, Branko Djurić, Mojmir Sepe in Zoran Predin. In drugi nekulturniki. Kdo bo potem častni občan Ljubljane? Vasle, ultra desna kanalja, mogoče? Navajam samo za primer eno od grozovitosti. Naj ponovim junaške besede pesnice in militantne ateistke Makarovičeve: »Janković je tip, ki pola sebi, pola šarcu daje. Kje je dobil denar, me ne zanima.«

V žalost in depresijo me spravljajo tudi napadi na našega obrambnega ministra Romana Jakiča. Kriv je, ker je falcon na dan njegove hišne preiskave v Moskvi crknil. Kriv je, ker je podpisal neko fiktivno pogodbo, ki je bila zgolj fiktivna in se ni uresničila. Res je, da je na tej osnovi iz nam drage NLB prišel zajeten kredit v prave roke okrog Stožic, ampak ta kredit je nekdo odobril, vedel je, komu daje in česa ne bo dobil nazaj. Njega naj zaradi mene tudi ustrelijo, da bo mir. Nekdo očitno najeda našo vlado. Najprej so odstranili Stepišnika (nedolžnega), potem so se lotili Omerzela (tudi nedolžnega), čez noč je odstopil minister za zdravje (nedolžen), menda se še kakšni trije drugi ministri slabo počutijo, polovica poslank in poslancev Pozitivne Slovenije bi pa najraje šla sedet v Evropski parlament. Kar je še vedno bolje kot pa na Dob. Tam suženjsko delo slabo plačajo. Ovadena sta Jernej Pikalo in Igor Lukšič. Kje bo konec?

Napadajo nam tudi naše najboljše tovariše. Recimo Janeza Zemljariča. Človek je povedal, da je delal samo dobro za državo, prejšnjo seveda, ker zdaj že nekaj desetletij dela zase. Je trgovec z nafto. Lotevajo se našega Isajloviča, ki je zaslužen za aretacijo sovraga Janše v aferi JBT. Ni bilo dovolj, da so ga ovajali, ker je bil kot operativni esdevejevec na plačilnem seznamu takratnega ministra za finance Križaniča, zdaj ga ovajajo, ker po neki svoji gradbeni firmi na leto v Planici zasluži več kot dva milijona evrov. Res je, da Janša v primerjavi z vsemi temi nima nič in je prav da ga procesirajo vsaj zaradi finančne nesposobnosti. Tudi pri Patrii ga je treba, kjer sicer ni nič dobil, pa bi lahko. In to je bil predsednik vlade? Nesposobnež.