A nam bo Bruselj razlagal, kaj je prav in kaj ni? To je posledica veleizdaje Franceta Bučarja (ko še ni hodil k maši na ljubljanski magistrat k našemu Jankoviću), ki je v času komunizma izdajal domovino po evropskih institucijah in naše ogovarjal. Takrat bi ga morali diskreditirati in likvidirati. Ali vsaj omeniti ročne ure. Zato danes našo lepo domovino prijazne in socialne koalicije vsak, kdor najde pet minut časa, ogovarja, da o tem, kaj vse mora požreti naša prva ministrica Alenka Bratušek, niti ne govorim. Ona je vse zlo te dežele, pa ni Janez Janša. Kriva je, ker govori angleško, kot govori – po svojih zmožnostih. Kriva je za prepisani, ponarejeni magisterij, čeprav so najvišje avtoritete ugotovile, da je samo malo malomaren. Manjka kakšna vejica. Med temi avtoritetami je takrat bil sedaj njen šolski in visokošolski minister Jernej Pikalo, ki se trudi šolski sistem vrniti v čas kontinuitete Slavka Gabra. Kajti kadri iz tistih časov so danes prvovrstni spontani vstajniki. Naredijo, kar jim rečemo.
Prime ministrica je potem kriva, ker ima rdeče čeveljce, računa zanje pa ne, zato je to menda korupcija – desničarji so res izgubili kompas. A zdaj ji bodo še po omarah brskali, gledali v lonce, kaj kuha in če ni to v času odrekanja kaj nespodobnega! A bi ji kar NPU in Klemenčiča domov poslali, pa bi še pod posteljo pogledali, pa tangice okrog preobračali, pa da vidimo, kdo ji vodo pa elektriko plačuje? A takšna pretiravanja bi se šli?
Vidite, kako se nam maščuje, ker toleriramo domobranstvo in zvonjenje cerkvenih zvonov. Zadnjič sem bil na tržnici kot običajno, opoldne je začelo nabijati iz stolne cerkve, da sem poiskal pomoč na urgenci. Tam pa en domobranski zdravnik, ki je rekel, da mi nič ni in da naj grem h kolegu psihiatru ali pa domov in naj postanem veren, pa me ne bo več motilo. Kako srečni so na Kočevskem, kjer so naši dedje in očetje minirali, požgali in porušili na desetine cerkva. Nihče jih ne moti v njihovem naravnem okolju, razen medvedov, ki bi jih bilo treba odstraniti po kratkem postopku, a imamo pri nas tudi neka civilna združenja, katerim se medvedi in divjad smilijo. Sami norci okrog nas.
Dobili smo še neko pravičniško civilno združenje, ki si je domišljalo, da bo miniralo eno naših najboljših fiskalnih idej – to je nepremičninski davek. Če ga podpira takšna avtoriteta, kot je Jože Mencinger, potem smo na pravi poti. In njega zdaj neki pisun pošilja v zapor, ker da je – oprostite – zjebal ekonomsko misel osamosvojene Slovenije do neprepoznavnosti in nam zdaj grozi komunizem. Zakaj bi bil pa komunizem grožnja? Kaj je komu storil? Če ste držali gobce, se vam res ni nič zgodilo. Zakaj je nujno napadati organe oblasti? Če imate kruh, vodo, streho nad glavo, je to povsem dovolj. Tudi danes velja: namesto vas država ne bo nič naredila, razen davkov. Tako je že od vekomaj. Pa jezik za zobe, saj ne boli, če pazite.
Mencinger naj bi torej šel v zapor. To je podobno, kot če bi zaradi odličnega revolucionarnega pojava v arest pošiljali Ljuba Bavcona ali Lojzeta Udeta, ki ima tudi zanimive razmisleke – enkrat tako, drugič drugače, ker ima vsakdo pravico do duševnega razvoja. Naše pravo – to dokazuje proces Patria – se pač vrača k svojim koreninam, tradiciji, h kontinuiteti. Je udarna pest naše vlade in koalicije, kot je bilo nekoč. Ni treba vse staro zmetati v smeti, naši smo se tega spet začeli zavedati.
A sovražniki so tudi budni. Ne samo notranji, ki jih mrgoli v delu opozicije, pri čemer moram vendarle konstruktivno vlogo priznati najprej Francu Bogoviču iz SLS, ki ni nasedel svoji veliki materi Evropski ljudski stranki in ni podprl resolucije o Sloveniji. Bogovič je pač naš. Pa tudi NSI je deležna naše vsaj medijske pozornosti, saj so vsi naši najboljši mediji, Dnevnik, Delo in Večer, že objavili iskrive intervjuje s Toninom. Ne vem pa, čemu čakata borčevsko glasilo Svobodna misel in Ciciban – ki ga je znano zatiral Janez Janša – lahko bi o Toninu kaj lepega napisala. Pa njegovo ženo vprašala, kako trpi, ker je Milanu Kučanu popravil ubožen socialni status človeka, ki je naredil državo. Bomo intervenirali.
Opraviti imamo tudi z zunanjim sovražnikom, ki najeda našo revolucijo po poti demokratičnega socializma. Poglejte, kaj vse nam v pomoč rojevajo Murgle! Najmanj tri stranke se tam kotijo, med njimi Solidarnost z našim zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, pa z našim Dušanom Kebrom, pa z liberalnim akademikom Darkom Štrajnom. Niso novi obrazi, to je res, imajo pa nove zamisli in prav je, da dobijo še eno, dobro drugo, pravšnjo tretjo – pa kaj tečnarite, četrto priložnost! Nihče ni nezmotljiv. Saj je tudi Pirjevčev oče sovražil komuniste in se je preselil k fašistom, njegov sin pa zdaj popravlja zgodovinske napake. Keber tudi ni bil idealni minister za zdravstvo, pa še menda vedno loči urgenco od veterine in je lahko še koristen naši politiki. Štrajn pa je tako in tako multipraktik. V resnici je odličen: njegova retorika ne pove nič, in ker ga volivci ne bodo razumeli in da jih ne bi razglasili za debile, ga bodo volili.
Takšni smo v času in prostoru.
P. S.: V teh dneh so nam gume pregledovali cariniki in davkarji, pa ne zaradi varnosti. Unikatno.