V resnici zgodovina vladanja naših dokazuje, da gre za prijetno druženje somišljenikov, ki jih povezujejo denar, moč in druge dobrobiti človeštva, a imajo omejene resurse samo za vladajoče. Ljudstvo je povprečno butasto in verjame, da vsi vladajoči delajo za njihovo dobro počutje. Za to skrbijo zdravniki in ne naši. Komunizem je oznanjal, da bodo nekoč vsi enakopravni in da bodo imeli toliko, kolikor potrebujejo. Imeli so seveda samo člani centralnih komitejev in predsedstev, to pomeni, da so se zabavali na račun ljudstva in se iz njega tudi malo ponorčevali.
Kako se ne bi naši norčevali iz ljudstva, ki požre prepisani magisterij ministrske predsednice Alenke Bratušek kot malomarno nezgodo! Tudi ljudstvo je nekaj mesecev imelo svoj šov pri teh zdolgočasenih TV-programih – od javne hiše in popovcev do Planeta teme, ki ima sicer dobro oddajo o Titovi kuhinji. Še niso pri kanibalizmu 1945. Sicer pa nikjer ne piše, da takšna prepisana oseba ne more biti predsednica vlade. Našim je vsa akademska sfera pomagala, da je magisterij obveljal in se danes o njem nič več ne sliši. Še dobro, ker smo tako dobili zabavno premierko, smešno vlado in koalicijo in dokazali, da je življenje lepo in prijazno ne glede na to, kaj nas v resnici muči. Naša vlada je vlada anekdot in dokaz, da je komunizem spet blizu.
Mi nimamo predsodkov pred nikomer razen pred desničarji in domobranci. Drugače ima vsakdo možnost in pravico uživati sadove naše vladavine. Recimo Aleksandar Arsekić. »Mekani« ć. Ta me je še pred leti v Velenju kot natakar postregel z ne preveč dobro kavo, a je posel obvladal. Kaj je z njim danes, v deželi naše koalicije in neomejenih možnostih? Potem je postal svetovalec zdaj že bivšega gospodarskega ministra Stepišnika, ki je bil že na pogled zabaven in mu vedno pred kamero gre na smeh. Tudi, ko je odstopal, se je režal. Že ve čemu. Tudi jaz bi se smejal, če bi znal oblast spremeniti v denar za svojo firmo. Natakar Arsekić je začel kariero kot predsednik Šaleškega študentskega kluba in viri pravijo, da je že tam znal ravnati z denarjem. Potem je šel k Jankovićevim in naredil strašno kariero. Bil je dober svetovalec gospodarskega ministra, o tem priča tudi podatek, da se je ukvarjal s svetovanjem v pogrebnih dejavnostih. Crkne podjetje, on pa organizira primerne slovesnosti oz. pojasni, zakaj je vlada pomagala firmi njegovega šefa, on pa ji je tudi pomagal kot član nadzornega sveta državne razvojne agencije. Natakar, ki odloča o milijardah državnega pemoženja. To je hollywoodska zgodba.
Zdaj klerikalci in domobranci negodujejo, da je neprimerno, ker je tajnik enega naših najboljših jugoobrambnih ministrov Romana Jakiča človek, ki ima dolgove. To je res nekaj novega po stoletni vladavini in lakoti vlad Janeza Janše! Vsak drugi Slovenec je v povprečju revež, srce se nam trga, je rekla prime ministrica, ker moramo takšne še bolj obdavčiti. Desna roka ministra Jakiča je Dejan Radunić – »mekani« ć, ki je bil nekdaj tajnik v kabinetu parlamenta, a ni mogel kar osemnajst mesecev plačati najemnine za službeno stanovanje. Če on ni mogel, kako naj nekdo, ki ima 500 evrov plače?! Ta Radunićeva pretresljiva zgodba – menda se prehranjuje v javni kuhinji – bi spet bila vredna uprizoritve v TV-nadaljevanki Nesrečniki. A ne na naših televizijah, razen morebiti na Planetu teme, kjer bi lahko naredili izobraževalno serijo Zakaj so naši lačni in kako preživijo – nasveti za siromake.
Glede na razmere v državi se ni čuditi, da si je premierka morala na podplate salonarjev napisati, da so njeni. Težko bi si pri svoji plači kupila nove, če ji te ukradejo. Poleg tega je – žrtvujoč se za ljudstvo – tudi sebe obremenila z nepremičninskim davkom, vsak dan nova garderoba tudi precej izčrpava njen družinski proračun. Njeni zato po pripovedovanju okolice živijo na meji dostojanstva.
To so žalostne zgodbe, med njimi je veliko šal in smešnic. Recimo tista, kako so vse nategnili s proračunom, ki zaradi stoletne vladavine JJ pušča na vseh koncih in krajih! Najeli so poldrugo milijardo posojila pri menda nekem mafijozu, ki pa ni s Sicilije. In nočejo povedati, kdo je, mi bomo pa plačali. Premierka ni zmešana: pove ime, in je mrtva. Tako to dela mafija. Vse to kaže, da se je Bratuškova pripravljena žrtvovati za to državo, tudi če domovino vzame hudič. Vsega pač ne moremo imeti. Zdaj nam polena pod noge meče še desničarsko domobranska bruseljska naveza, ki piše laži o naši državi, kot da smo neka zahojena afriška plemenska provinca. Menda tako sklepajo zato, ker so našo lepo premierko petkrat v Bruslju videli v leopardji koži in so mislili, da prihaja iz Ugande.
V državi bo treba uvesti še večji red, kot to dela Peter Frankl pri Financah! Domobranci pa zdaj sprašujejo: Peter, kdaj boš tudi ti noter padel?! Barabe.
P.s.: Minister brez denarja Uroš Čufer je med interpelacijo prisegel, da je nedolžen. Če ne zna, pač ne zna.