Recimo Maks Tajnikar, ki ga zdaj domobranci hudo napadajo, je rekel, da na primer naš letalski prevoznik ni zato, da bi delal profit, ampak da vozi ljudi. Kaj je tu narobe? Nič. Doktor ekonomskih znanosti Tajnikar zelo natančno, izhajajoč iz prakse, govori popolno resnico: kot nadzornik Adrie Airways je namreč dobival zastonj letalske vozovnice, da je lahko dokazal to znanstveno tezo. Ker mu vozovnic ni bilo treba plačati, AA ni imela profita od njega, ampak ga je samo vozila. S tem je ovrgel tudi domobranska natolcevanja o morebitni koruptnosti notranjega ministra Gregorja Viranta, ki je tudi dobival zastonjkarske in poceni AA-pakete, saj je šlo za njegove vožnje, minister pa ni tisti, ki mora delati dobiček. Politiki, ministri in vlade so zato, da denar davkoplačevalcev kroži, orbito kroženja pa določi vsaka koalicija in vlada posebej. Naši so se odločili, da bo denar šel iz naše malhe v njihovo in potem bodo že oni vedeli, kaj je pametno storiti. Imamo pač pametno vlado in pametno ministrsko predsednico, tovarišico Alenko Bratušek, ki je za časopis bivšega okupatorja iz Dojčlanda rekla, da je edina ženska pri nas, ki ji je uspelo. Ker ji niso dali dovolj možnosti, ji ni uspelo našteti vseh naših velikih uspehov, ki se skrivajo v zdaj že ponarodelem »vi nid tajm not moni«.
Enako je z nerazumnimi očitki obrambnemu ministru Romanu Jakliču, ki je kupil 6000 čelad za milijon evrov, in zdaj spet domobranci razpihujejo ljudske strasti, ker govorijo, da je bilo to nepotrebno v teh časih. Ni res – potrebno je. Več kot potrebno. Javnomnenjske raziskave namreč zelo drastično napadajo našo vlado, ki bo kmalu imela negativni vzorec v raziskavah. Trenutno je po priljubljenosti pri manj kot 30 odstotkov, ko bo pri minus deset odstotkih, bo to pomenilo samo dvoje: ali v boj-boj ali na smetišče zgodovine. Ker naše poznam, bodo šli v boj-boj in bodo čelade zelo potrebne. Čelade so tehnološko izpopolnjene in odbijajo granitne kocke, prenesejo dva tisoč stopinj vročine, imajo vdelan komunikacijski sistem, da se bomo naši med begom ali pa v ofenzivi (tako je pač v vsaki vojni) lahko med seboj locirali in sporazumevali.
Ni pa nujno, da bo vojna. Vse je odvisno od tega, kako novinarji in mediji razumejo naša prizadevanja, jih prenašajo v javnost kot pozitivna sporočila, potem se to pokaže v javnomnenjskih anketah. Zato smo po pravilu »smo na istem bregu« našim novinarskih hišam s pomočjo našega ministra za kulturo Uroša Grilca, ob podpori Ženje Leiler in komisije za pluralizacijo medijev (je že prav, da javnost ve zanje: Neda Pagon, predsednica, člani pa so Andrej Blatnik, Dejan Jontes, Mateja Komel Snoj in Lenart Škof) dali nekaj davkoplačevalskega denarja. To se mora poznati pri vsebini teh medijev še bolj kot doslej. Podarjenemu konju se ne gleda v zobe, zato imam občutek, da so omenjeni finančno nagradili naše medije tako, da so žrebali – tako in tako je vseeno, samo da je denar prišel v prave in ne domobranske roke. Ali kot je rekel koksovec Igor Koršič: Reporter in Demokracijo bi bilo treba prepovedati. Nekateri naši so dobili denar za zelo smešne projekte, kar je tudi tako in tako vseeno, ker nihče ne bo preverjal, kaj bodo z denarjem delali.
Časi so seveda težki: Delo pada, Dnevnik pada, Večer pada, javna hiša se ne gleda, na Popu imajo finančne težave, Planet teme je infoanarhija in ima tudi finančne težave. Zato ne čudi, če je naš mladi žurnalistični kader, generalni sekretar novinarske partije Matija Stepišnik prišel na idejo, da bi iz potopa Večer rešil kot kmetijsko zadrugo oz. v obliki nekdanje koze (kmetijske obdelovalne zadruge). Do te ideje je prišel skupaj z mariborskimi vstajniki, ki so s pomočjo Toneta Partljiča hoteli po revoluciji proti Kanglerju na novo deliti agrarno, pa se ni izšlo. In tudi prve novinarske koze ne bo, ker se je večina na Večeru delala pametno in ni hotela prispevati po deset tisoč evrov.
Moram pa protestirati proti izdajalcem v naših lastnih vrstah. Pač nihče proti njim ni odporen. Kriminalist Pavle Jamnik je na sodišču rekel, da je bil najem stavbe NPU od tovariša Pogačnika nezakonit. Upam vsaj, da bo vzdržal državni sekretar Katarine Kresal Damjan Lah, ki smo ga določili za žrtveno jagnje. Če omaga, nam bodo procesirali še Katarino, ki je že tako zelo prizadeta zaradi številnih drugih reči in zaradi Senice, za katerega tudi trdijo, da ni nedolžen. Kar strese me misel, da bi lahko Katarina delila celico skupaj s Hildo Tovšak. Se poznata, ampak tako zelo pa tudi ne.
Naj se vrnem še k posvetu SD o tovarišijskem komunizmu! Igor Lukšič je v celoti ubranil pridobitve NOB in zlasti revolucije, saj je rekel »ne« prodaji državnega premoženja. Ni sicer rekel »samo preko mojega trupla« (da se mu ne bi zareklo), ampak da hočemo biti na svoji zemlji gospodar. Tako je – vse je naše.
P. S.: Drugorazredni bi rad šel v OZN. Samo da gre!
